Pozabljeno pismo

Žanrdružbeni roman, ljubezenski roman
Narodnostangleška literatura
Kraj in leto izidaTržič, 2016
Založba
Prevod Samo Kuščer
Ključne besede Ljubezen, Pismo, Usoda
Število strani

309

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

10-11 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Tina živi z nasilnim možem, ki je povrhu vsega še pijanec. Poleg službe, vsako soboto pomaga v trgovini z rabljeno robo. Ker si želi zapustiti moža, zaživeti svobodno in brez strahu, na skrivaj varčuje. Ko ji končno uspe zapustiti moža pa ugotovi, da je noseča in ne preostane ji drugega kot, da se vrne nazaj k njemu. Mož ji obljubi, da se bo spremenil, vendar se tudi tokrat izkaže, da je to laž in v trenutku njegovega ponovnega izpada ljubosumja jo pretepe in takrat Tina izgubi še nerojenega otroka. To je zanjo višek njunega razmerja in še preden se dokončno odloči, da ga zapusti, njenega moža najdejo mrtvega.
Med delom v dobrodelni trgovini pa najde v starem jopiču ljubezensko pismo. Da bi zaposlila svoje misli se odloči zadevo raziskati in življenje ji prinese na pot zanimive ljudi, ki ji spremenijo življenje.

Nekaj dolgih, napetih trenutkov sta negibno stala in se molče gledala. Rick si je z dlanmi pokril obraz. Ko je vstali, stopil do korita in si z mrzlo vodo osvežil obraz, je Tina opazila, da se mu tresejo roke.
»Ne morem verjeti, Tina,« je končno izdavil. »Počutim se, kot da sem dobil brco v zobe. Zadnje mesece sem se tako močno trudil. Spil nisem niti kapljive, imam dobro službo, skrbim za hišo, in niti enkrat te nisem silil, da se vrneš. Vsakokrat, ko te vidim, se moram premagovati, da ne pokleknem pred teboj in te prosim, da prideš nazaj k meni, ti pa si bila ves ta čas z nekom drugim. Zakaj mi nisi povedala? Si mislila, da bom spet začel piti, če bom izvedel, da ni nobenega upanja, da bi se vrnila?«
Tina je namrščena skušala dojeti, kaj pravi. »Rick, noseča sem pet mesecev. Otrok je tvoj.«
Počasi se je izraz na Rickovem obrazu razjasnil, oči so se mu zbistrile, usta so se mu razpotegnila v širok, nejeveren nasmeh. (str. 121)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Pozabljeno pismo.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 201
Komentarji: 0
Število ocen: 5
Želi prebrati: 6
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 18

Dobrodošli

Namestite aplikacijo
×