Pozdravljeno, vesolje
Žanr | mladinski roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Izola, 2020 |
Založba | Grlica |
Prevod |
Ana Ambrož Strle |
Ključne besede | Drugačnost, Mladostniki, Nadnaravno, Pogrešane osebe, Pomoč, Prijateljstvo, Socializacija, Sposobnosti, Strah, V mladinskem leposlovju, Vrstniki |
Avtorica mladinskega romana Pozdravljeno, vesolje je Erin Entrada Kelly. Erin Entrada Kelly je avtorica filipinsko ameriškega rodu, ki piše za otroke in mladostnike. Za delo Pozdravljeno, vesolje je bila nagrajena z medaljo Johna Newberryja s strani Ameriškega združenja za knjižnične storitve za otroke. Roman prepleta zgodbe Virgila, Valencie, Kaori in Chata. Vsak od junakov je po svoje pogumen in drugačen od drugih. Poznajo se, a niso prijatelji. Virgil je sramežljiv in dobrosrčen, a se ne znajde v svoji izrazito športni družini. Zdi se, kot da v svojo družino sploh ne sodi, ker je popolnoma drugačen od drugih. Valencia je gluha, pametna, precej osamljena in ljubi naravo. Imela je prijateljice, a zaradi njene gluhote prijateljstva niso obstala. Prijatelji njene starosti se namreč niso bili sposobni prilagoditi njenemu načinu delovanja. Kaori je samooklicana jasnovidka, vedno v družbi male sestrice Gen. Ne glede na to, da svoje jasnovidske izkušnje tudi oglašuje, ni ravno prepričana, da ve, kaj počne. Zna pa prisluhniti ljudem in medtem, ko jih posluša, izve marsikaj o njih. To ji potem pomaga tudi pri njenih samooklicanih jasnovidskih storitvah. Tukaj pa je še Chet. Zaradi očeta si želi uspeti v košarki, predvsem pa ustrahuje sovrstnike. Prav on je odgovoren, da sta Virgil in njegov morski prašiček Gulliver pristala na dnu vodnjaka sredi gozda. V tem trenutku se zgodbe vseh štirih junakov prepletejo na svojevrsten način in lahko namignemo, da je vesolje poskrbelo, da se je vse srečno končalo. Vsi junaki čutijo tudi močno povezanost z živalmi, ki jim pomagajo bodisi pri njihovih jasnovidskih storitvah ali pri boju z osamljenostjo in občutkom zapuščenosti. Seveda, že večkrat smo slišali, da imajo živali v sebi nekaj magičnega, nekaj kar lahko samo občutimo in se ne da obrazložiti z besedami. In včasih, tako kot vesolje poskrbijo za nas in nam dajo občutek, da kljub temu, da smo včasih izgubljeni v vesolju, v vesolju vendarle nismo sami. Mladinski roman je napisan z izjemnim občutkom za notranje dogajanje v človeku, pa naj bo to mladostnik ali odrasli človek. Verjamete v horoskope, verjamete da vesolje združuje ljudi? Če ne verjamete, kar začnite verjeti. Vse je mogoče, ampak res čisto vse. In tudi če se koga bojite, pomislite, da je lahko globoko v sebi morda samo hudo ranjen. Pa še nekaj pomembnega, na kar je opozoril Virgil. Ena beseda, samo ena beseda, lahko včasih spremeni čisto vse. In čeprav so ilustracije minimalistične, dajo knjigi velik pečat.
Objavljeno: 16.03.2020 12:01:49
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:40:45
” ‘Bayani, od vseh vprašanj, ki si jih v življenju lahko zastaviš, nikoli ne vprašaj ‘Kakšen smisel ima to?’ To je najslabše vprašanje na svetu.’ Ruby. Kaj pa ona ve? Glede na to, da se je za Virgila in Guliverja bližal konec, je Virgil objel svoj nahrbtnik in se odločil, da bo razmišljal o tem, kaj bi spremenil, če bi ga kljub vsemu rešili. Prvič: zoperstavil bi se svoji mami in rekel: ‘Nočem, da me še naprej kličete Želvica.’ Ona bi na to odgovorila, da ji je prav in on bi bil lahko samo Vergil ali Virgilio ali kakorkoli že. Ali pa bi si zanj izmislili drug vzdevek, na primer Bayani. Drugič: naslednjič, ko bi mu Bik spet rekel bebec, bi povzdignil glas. Rekel bi mu: ‘Še enkrat me tako pokliči, pa ti bo žal’. Njegov glas se ne bi niti malo tresel. In tega ne bi samo rekel, resno bi mislil. Mogoče bi se celo stepel z njim. Ali pa tega ne bi bilo treba, saj bi Bik takoj, brez vprašanj videl, da misli resno. Tretjič (najbolj pomembno): nagovoril bi Valencio. Pa četudi samo s preprosti ‘živijo’. Ena beseda. To je vse, kar človek potrebuje, da sklene prijateljstvo, mar ne? Ena beseda lahko spremeni vse.” (str. 306-307)