Praznina

Na parkirišču poslopja Nata v Bruslju med novoletnimi počitnicami eksplodira bomba. Poškodovanih ni in kriminalisti ugotavljajo, ali je morda šlo le za dimno zaveso, ki bi skrila druge posle nevarne narkomafije. Njena dejavnost se je v zadnjih letih na območju pristanišča Antwerpen in posledično po celotni Evropi razmahnila do nekontroliranih razsežnosti. Mlada novinarka Karla je eksploziji komajda ušla. Silvana, njena priznana in o bruseljskem kolažu institucij ter njihovem delovanju dobro podkovana kolegica išče sledi, sklepa o vzrokih in neumorno raziskuje. To jo kmalu pripelje do informacij, ki zgovorno pričajo o tem, kako se bruseljski uradniki, evropski poslanci in močni podjetniki dogovarjajo o posebnih postpandemičnih oblikah pomoči podjetjem. A ne katerimkoli podjetjem. Dokazov je vse več, Silvana trmasto išče dalje dokaze za njeno teorijo o tem, kaj se v Bruslju dogaja, vse dokler je pot ne pripelje do najboljše prijateljice Tare, uradnice Evropske komisije, katere mož, prav tako delujoč v eni od Evropskih komisij, naj bi umrl v stanovanju Tarinega pomočnika zaradi prevelikega odmerka prepovedanih drog.
Medtem ko se Silvana dokoplje do neverjetne resnice, ki jo povsem osupne, čeprav vajeno vseh mogočih laži, poneverb in nezakonitega delovanja, je uradništvo v navezi z mafijo posle nepredstavljivih vrednosti speljalo do konca. Proti nevidnemu sistemu, ki ga Silvana sicer razkrinka, se ne da storiti ničesar več. Denar je sveta vladar ni samo puhlica. Je gonilo vseh možnih poslov, še najbolj nezakonitih, gonilo vseh možnih dogovorov, še najbolj temačnih in skritih. V tej igri vsemogočnih življenja malih igralcev ne štejejo.
Mojca Širok je tridelno kriminalno serijo o spregi mafije in politike v Evropi z zadnjim delom Praznina, ki se dogaja v srcu opevane evropske demokracije, zaključila. Tudi sama zadnja leta novinarka v Bruslju (pred tem je raziskovala in pisala tudi o delovanju mafije v Italiji, poročala iz Rima in Vatikana), razmere prav gotovo dobro pozna. Upamo lahko samo, da je Praznina resnično samo izraz njene domišljije. Lahko pa da ni. Lahko pa, da tudi avtorica kot novinarka ve preveč. Ali pa je napisala to, o čemer vsi že vse vedo, a se o tem ne govori.
Trilogija, katere del sta tudi Pogodba in Evidenca, je napeto branje ob katerem ves čas razmišljamo, koliko od povedanega je res.