| Žanr | mladinski roman |
| Narodnost | norveška literatura |
| Kraj in leto izida | Radovljica, 2016 |
| Založba | Didakta |
| Prevod |
Marija Zlatnar Moe |
| Ilustracije |
Per Dybvig |
| Ključne besede | Fantastika |
Lepega sončnega dne pred največjim norveškim državnim praznikom osamljena deklica Liza zagleda selitveni tovornjak, ki pripelje k sosedovi hiši. V rumeno hišo njene prijateljice, ki se je pred kratkim z družino odselila, se vseli Bulle, fant, ki je milo rečeno – nenavaden. Ko se Liza in Bulle spoprijateljita in spoznata še nenavadnejšega soseda, doktorja Proktorja, se lahko začne nora zgodba o izgubljeni ljubezni, strašnih anakondah (vse se vrača, vse se plača), turobnih jetniških celicah, groznih razbojnikih in o najmočnejšem prdoprašku na svetu. Stari trčeni profesor namreč izumi dve vrsti prdopraška: prdoprašek za nedolžne in zabavne prdce ter prdonavtski prašek za eksta močne prrrrrrrdce. Pri eksperimentih in testiranjih v profesorjevi kleti navdušeno pomagata Liza in Bulle. V zgodbi se znajdeta še zlobna dvojčka Truls in Trym, ki se skupaj z očetom nameravata polastiti profesorjevega izuma in pri tem skoraj ogrozita praznovanje norveškega državnega praznika.
Nesbo se v svoji prvi knjigi za otroke izkaže za duhovitega avtorja. V napeto in zabavno branje avtor vplete še medvrstniško nasilje in na Bullejevem primeru izpostavi pomen trdne najstniške samopodobe, humorja in pozitivnega pogleda na svet.
Za dodatno zabavo ob branju poskrbijo ilustracije Pera Dybviga.
Objavljeno: 25.11.2016 13:49:23
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:32:21
»Nič se ne dogaja,« je rekel Truls, ko je pogoltnil.
»Sedem,« je rekel Bulle.
»Kva?«
»Šest«,« je rekel Bulle. »Pet.«
Truls se je obrnil k Lizi. »Kva pa čveka ta mal?«
Ampak Liza je bila jezna in je z našobljenimi usti in prekrižanimi rokami pokazala, da nikakor ne misli odgovoriti.
»Štiri,« je rekel Bulle.
»Truls …« je rekel Trym. »Čutim, da se nekaj dogaja … nekaj … nekaj … žgečka v trebuhu.«
Truls je nagubal čelo in pogledal svoj trebuh.
»Tri,« je rekel Bulle. »Dva.«
»Ej, mene tudi,« je rekel Truls. Po njegovem obrazu se je razlezel velikanski nasmešek, Bulle pa je rekel: »Ena in zbogom.«
»He?« sta rekla Truls in Trym. Ampak nihče ju ni slišal. Edino, kar so vsi slišali, je bil pok, ki je prebudil vse, ki so tisto jutro na Topniški ulici še spali. Liza si je pomela oči, ki so se ji napolnile s prahom, ampak vseeno ni videla nikogar razen Bulleja.
»Kje pa sta?« je vprašala.
Bulle je s prstom pokazal proti nebu.
Liza je nejeverno pogledala Bulleja. »Saj … saj jima nisi dal …?«
Bulle je pokimal.
»Prdonavtski prašek? Zmešan si, Bulle!« Liza si je zastrla oči in strmela v nebo.
»Onadva ali midva,« je rekel Bulle in tudi sam pogledal gor.
»Izginila sta,« je rekla Liza. (Str. 101-102)
