Prehajanje
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Maribor, 2017 |
Založba | Litera |
Zbirka |
Babilon |
Ključne besede | 1920-1930, Družbeni položaj, Rasni odnosi, Združene države amerike |
Odnosi med belopoltimi in temnopoltimi v obdobju okrog 1929. leta v ZDA
Zgodba o odnosu do rase med Američani afriškega porekla se dogaja v obdobju 1920-1930. Irene Redfield in Clare Kendry, glavna literarna lika, sta prijateljici iz otroštva. Preživeli sta ga v Chicagu. Clare se po dveh desetletjih ponovno pojavi v življenju Irene, ki zdaj z možem in otrokoma živi v New Yorku. Clarina prisotnost v Irene in njeni družini sproži spremembe in napetosti. Clare je nenavadna oseba, afriškega porekla, a belopolta po videzu. Poročena je z belcem, celo rasistom, ki za njeno poreklo ne ve. To ji v družbi daje določene prednosti, vendar ne brez tveganja. To je vendarle še čas segregacije in delovanja zloglasne rasistične organizacije KKK.
Sodobniki so ta in druga dela Nelle Larsen dobro sprejeli. Je pa razmeroma presenetljivo, da smo dobili prevod v slovenščino leta 2017. Nedvomno je vsebina brezčasna. Tudi danes in tudi pri nas bi se morali večkrat zamisliti nad pomenom ali potrebo po prikrivanju narodnosti ali rase.
Nella Larsen (1891-1967) je bila tudi sama mešanega afro-ameriškega in danskega porekla. Bila je medicinska sestra in bibliotekarka. Velja za pomembno predstavnico harlemske renesanse. To je obdobje od okrog leta 1918 do sredine tridesetih let 20. st., ko so afro-ameriški prebivalci Harlema uveljavili svojo kulturo in oblikovali svoj politični izraz (povzeto po angl. Wikipediji in The Continuum Encyclopedia of American Literature, 2003, str. 648-649).
Objavljeno: 07.10.2019 21:31:23
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:39:50
Najverjetneje je, da se s Clare ne bosta nikoli več srečali. No, vsaj njej to ne bi predstavljalo nobene težave. Vse od otroštva se njuni poti nista več zares prepletli. V nekem smislu sta si bili tujki. Tako zaradi svojih prepričanj kakor tudi načina življenja. Tujki v svojih željah in ambicijah. Tujki sta bili celo v odnosu do svoje rase. Med njima je stal zid, tako visok, tako širok in tako trden, kakor da se po Clarinih žilah sploh ni pretakala tista črnska kri. V resnici je bil še višji, še širši in še trdnejši; nanjo so prežale nevarnosti, ki jih tisti brez skrivnosti, ki bi jih strašile ali ogrožale, sploh niso poznali ali si jih znali predstavljati. (str. 77)