Prekmurski pisateljski prostori
Žanr | potopis |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Beltinci, 2019 |
Založba | Zavod za turizem in kulturo |
Ključne besede | Izleti, Literarno ustvarjanje, Pisatelji, Rojstni kraj, Spomeniki, Spominske plošče, Turizem, Vodniki |
Duhovna dediščina neke pokrajine in turizem
Literarni zgodovinar in profesor Franci Just se že več desetletij vestno posveča besednim ustvarjalcem Prekmurja in slovenskega Porabja. V strokovnih monografijah na eni strani obravnava avtorje, ki so do leta 1919 ustvarjali v prekmurščini, po drugi strani pa prav tako ne prezre vseh sodobnih ustvarjalcev, ki s svojim videvanjem skrbijo za zavest o obstoju Prekmurja. V knjižici, ki jo je ob pomoči Zavoda za kulturo in turizem Beltinci izdal lansko leto, je leposlovno dediščino “Slovenske okrogline” zastavil nekoliko manj strogo teoretsko. Roko je ponudil vsem, ki jih mika, da bi prebrano ali slišano spoznali v živo. Nastal je “vodnik”, utemeljen na vodniku Slovenska pisateljska pot iz leta 2013. S pomočjo tujih in slovenskih dognanj v enem izmed uvodnih poglavij med drugim razloži pojem “literarni turizem”, nakar bralcu omogoči, da se poda na odkrivanje zanimivosti. Od vasi do mest, kjer je pisatelj zapustil kakšno sled. Rojstne hiše, takšna in drugačna obeležja … Obravnavani so ustvarjalci, katerih življenjska in s tem ustvarjalna pot se je že iztekla. Ob vsem, kar je ostalo za njimi, nihče več ne bo mogel kar tako zamahniti z roko, češ, leposlovje me pač ne zanima, saj je vse le izmišljeno. Prav gotovo bo knjižica, ki jo lahko mimogrede spravimo v žep ali stranski predal nahrbtnika, marsikomu vzbudila skomine. Iz gole radovednosti najprej izletniške, nato pa še bralne. In si bo nazadnje priznal, da prekmurski pisatelji ali drugi razumniki že niso bili kdorsibodi. Da si je vredno zapomniti vsaj njihova imena in kraje, v katerih so se zadrževali. Poučna in razvedrilna dopolnitev šolskega znanja!
Objavljeno: 10.02.2020 10:07:52
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:40:34
Knjižica nima ambicije vodnika, je le osnovni obris za pot, ki bo mogoče kdaj nastala. Napisana je bila s tihim upanjem, da se bo to morda nekoč zgodilo. Da bodo morda kraji, ki so navedeni v njej, nekoč postali ‘tudi’ literarni kraji. Takšni kraji, ki v kreiranje svoje kulturno-turistične podobe in nagovarjanje obiskovalcev vključujejo tudi duhovno dediščino, kot so jo v svojih delih ustvarili prekmurski pisatelji, in ‘njihovo’ materialno spominsko dediščino; kraji, ki ob barvah, zvokih in vonjih pokrajine obiskovalce nagovarjajo tudi z njenimi besedami.
Iz avtorjevega uvoda, str. 7