Presneti deveti : mladinski roman
Žanr | mladinski roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Brežice, 2020 |
Založba | Primus |
Zbirka |
Avtorji |
Ključne besede | Dekleta, Družinski odnosi, Internet (računalniško omrežje), Osnovnošolci, Razveza zakonske zveze, V mladinskem leposlovju, Varnost, Zaljubljenost |
Mladinski roman Presneti deveti je napisala Darja Arh Centrih, ki je učiteljica angleščine in francoščine v osnovni šoli. Pozna se, da dela z najstniki, da zelo dobro pozna njihov način razmišljanja in da jih zelo dobro razume. Zala obiskuje deveti razred in bi naredila vse za dober šolski uspeh. Sodeluje tudi pri raziskovalnih nalogah, na raznih tekmovanjih ipd. Matematika ji gre zelo dobro. Njena najboljša prijateljica je sošolka Maja, s katero se, čeprav sta si v določenih pogledih zelo različni, res zelo dobro razumeta. Predvsem se podpirata in ne izdajata skrivnosti druga druge. V devetem razredu pa punce doživijo tudi prve zaljubljenosti in sošolci in prijatelji včasih niso samo to. Obe, Zala in Maja sta razpeti med dvema fantoma. Zala med Filipom in Lovrom, Maja med Romeom in Vidom. Filip in Romeo znata povzročati težave, Lovro in Vid pa sta pridna in vljudna fanta, pripravljena pomagati. Filip in Romeo izkoriščata mladost in naivnost deklet, Lovro in Vid pa stojita za njima v dobrem in slabem. Kaj mislite, za koga se mlada dekleta odločajo? Za “barabe” ali pridne fante? Za malo adrenalina ali za res lepo umirjenost? Morda boste presenečeni. Majino razmerje z Romeom pokaže tudi, kako nevarna so lahko spletna razmerja. Vemo, kdo je na drugi strani ekrana? Kljub vsemu sta Zala in Maja pametni punci in ob koncu devetega razreda se vse srečno končna. Z lepimi ocenami v redovalnici ter prvimi lepimi ljubeznimi na drugi strani. Da pa se je zgodba srečno končala, je bilo v devetem razredu potrebno previhariti kar nekaj viharjev in odrasti. Zala in Maja sta morali tudi sprejeti prve pomembne življenjske odločitve. Veseli, da sta se skupaj z Lovrom in Vidom zavedali, da vse grozne stvari, ki jih starši počnejo, počnejo samo zato, ker nas imajo radi. Radi bi nam samo prihranili samo kakšno grenko izkušnjo v življenju. Ampak je pač tako, da dokler sami ne doživimo stvari na svoji koži ne verjamemo starejšim od nas, ki imajo take izkušnje že za sabo. Popolnoma normalno pa je, da imajo starši svoje otroke radi in da jih je za njih strah. Mladost, naivnost, neizkušenost in najstniško obdobje včasih vodijo v zelo nevarne vode. Lepo branje, ker nas popelje v svet neobremenjenosti in brezskrbnosti, o kateri lahko v odrasli dobi samo sanjamo.
Objavljeno: 06.02.2021 16:48:52
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:44:14
“Nisem je bila sposobna utišati, kajti vse življenjske funkcije razen dihanja so mi odpovedale. Utihnila je šele, ko je opazila, da jo gledam z vedno bolj izbuljenimi očmi in da mi je obraz zalila žareča rdečica. Ob pogledu name je takoj vedela, da nekaj narobe, zato se je obrnila in komaj zajela sapo, ko je na vratih zagledala … Lovra in mojo mamo. Bilo je, kot bi v sobo treščila bomba tišine. Vsi smo se samo zaprepadeno gledali in nihče ni vedel, kako nadaljevati. Ampak najhuje od vseh je bilo meni. Če bi poznala uroke, bi v tem trenutku najraje izginila z obličja Zemlje in se nikoli več vrnila. Lovro je name prikoval svoj pogled. Tudi on je bil v obraz ves žareč, čeprav si nikdar ne bi mislila, da je to sploh možno. Tudi njemu je bilo videti, da mu je mučno, a kar je bilo, je bilo. Maja se je obrnila k meni in v njenih očeh je bilo polno obžalovanja. S pogledom se mi je opravičevala. Hotela sem ji reči, da ni ničesar kriva, a nisem mogla. Moj jezik ni deloval, glas pa se je zataknil nekje v grlu. Prva je k sebi prišla moja mami. Delala se je, kot da ni slišala ničesar, in skušala čim bolj sproščeno razbiti moreče vzdušje, ki je nastalo v moji sobi.” (str. 145-146)