Prestolnica

Zgodba se dogaja v Bruslju, upravnem centru Evropske unije. Prvi veliki roman EU, za kar je pričujoče delo označeno, zasleduje tehnokratsko osebje med pripravami na petdeseto obletnico obstoja unije z idejo, da bi obrnili negativno mnenje javnosti. Sicer teče že šestdeseta obletnica, a se “pol stoletja” marketinško sliši bolje. Slovesnost ima idejo najti nekaj preživelih iz Auschwitza, ki bi pričali o škodljivosti nacionalizmov, zaradi česar je moralna dolžnost Komisije ta, da se trudi preseči nacije. Medtem ko uradniki želijo podčrtati nadnacionalno idejo, se že med pripravo (sarkastično) spopadajo s svojimi različnostmi nacij, idej, vrednot in z-možnosti. Glavno vprašanje romana je zato, koliko je možno poenotenje EU, ko je največja vrednota prav raznolikost. V angleškem jeziku je knjiga izšla na pragu izstopa Velike Britanije, zato ga je sedaj že moč brati z realno izkušnjo. Spremljamo tudi povsem intimne zgodbe, interese in vzvode birokratov, aparatčikov, na drugi strani idealistov ali nacionalistov, spore med Komisijo in Svetom, lobiranja, kupčkanja, osebne zgodbe, kjer so si na različnih bregovih tudi bratje ali moški in ženske. Tu je denimo Grkinja Xenopoulou, ki jo pri 40 letih skrbi videz in s tem vpliv. Izrinejo jo iz močnih oddelkov za trgovino in konkurenco v direktorat za kulturo. Upa, da bo njen nemški ljubimec, glavni sekretar za trgovino za njo osebno zastavil besedo za kako, bolj cenjeno področje. Ko jo privabi v posteljo, kultura ponaredi orgazem za trgovino. Sledite subtilnim metaforam, ki vas bodo nasmejale in malo napolnile s trpkostjo. Zasledujemo različne kariere, nekateri se morajo truditi bolj kot drugi, izhajajo iz različno stimulativnih okolij, različno razvitih dežel, kultur … Tako kot sta Evropska komisija in Evropska unija vsota mnogih medsebojno povezanih delovanj, je tudi prestolnica množica majhnih zgodb, ki skupaj povedo širšo, resnično vitalno zgodbo. To ni le Kafkov portret birokratov, ampak je tudi portret resničnih oseb, ki se resnično trudijo za idejo. A politično-gospodarska unija vseeno izpade kot dokaz obstoja osebnih in nacionalističnih ambicij in ne nadnacionalnih, kar je (bil že med pisanjem knjige) slab obet za revno EU, sedaj pa že vemo, kam nas je vse skupaj pripeljalo. Sledili boste tudi zgodbi o umoru in skrivnostnem prašiču, ki pustoši po Bruslju. Vsekakor branje za širšo debato v kaki družbi prijateljev, v bralnih klubih, šolah, kjerkoli. Tudi to je vprašanje naše identitete.