Prikrito : Neznano življenje človeških možganov
Žanr | esej |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2014 |
Založba | UMco |
Zbirka |
Angažirano |
Prevod |
Sandi Kodrič |
Ključne besede | Človeški genom, Človeško telo, Čutila, Čutno zaznavanje, Možgani, Psihologija, Zaznavanje |
"Misleči stroj"
Delo Prikrito še kako upravičeno nosi svoj podnaslov Neznano življenje človeških možganov. Prikazuje nam, kako zelo z rezervo se lahko zanašamo na svoje zaznave, posebej npr. vid in čas. Samo nekaj promilov vidnega spektra lahko zaznamo s svojimi pomanjkljivimi čutili očmi, pa še to nam naši možgani priredijo in zreducirajo tako, kot je bilo že davno prej programirano. Velik del naše biti je torej izven naše izbire in zunaj naše domene, pa če nam je to všeč ali ne. Velik del naše zavesti je determiniran že zelo zgodaj, mnogokaj sega pred naše rojstvo, celo generacije nazaj. Kaj postanemo, je določeno že v naših gradnikih – molekulah, ki so proizvod življenjskih izkušenj in dolgotrajne naravne selekcije naših prednikov. Zapisi so se in se še kot nikoli zaključen proces shranjujejo v naši podzavesti, ki nadzoruje vse naše delovanje, reakcije in odločitve. Od tod tudi nagoni in skoraj avtomatizirani programi in procesi, brez katerih niti ne bi bilo možno preživeti. Avtor se provokativno, a upravičeno sprašuje o t.i. krivdnih razlogih pri procesih o zločinih na sodobnih sodiščih. Na taka in podobna vprašanja poskuša odgovarjati znanstveno statistično izmerjeno. Kot avtor navaja dovtip: »Če bi bili možgani tako preprosti, da bi jih lahko razumeli, potem mi ne bi bili dovolj pametni, da bi jih razumeli.«
Navdušujoče branje o najnovejših strokovnih dognanjih o delovanju možganov, razumljivo tudi nestrokovni javnosti. Odpira nove vpoglede v širino in globino zmožnosti in izmuzljivosti neskončno zapletenega »mislečega stroja« in nas pušča še naprej vzhičene in očarane.
Objavljeno: 27.04.2016 18:13:54
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:29:56
Za prvo lekcijo o naših čutilih torej velja naslednje: ne zaupajmo jim. Le zato, ker verjamete, da je nekaj res, ali le zato, ker veste, da je nekaj res, še ne pomeni, da je dejansko res. Najpomembnejše vodilo pilotov vojaških letal je: “Zaupaj instrumentom.” Tega se držijo zato, ker jim lahko čuti pripovedujejo najrazličnejše laži. Če jim bodo verjeli, namesto da bi zaupali instrumentom na nadzorni plošči, bodo strmoglavili. Ko vas naslednjič nekdo izzove: “Komu boste verjeli, meni ali svojim varljivim očem?”, dobro premislite, kako boste odgovorili.
Navsezadnje poznamo le malo od vsega, kar je “tam zunaj”. Možgani si pomagajo s predpostavkami, da varčujejo s časom in razpoložljivimi viri, in poskušajo videti zunaji svet ravno toliko dobro, kot je treba. Ko spoznamo, da se ne zavedamo večine stvari, dokler si o njih ne zastavimo vprašanja, smo naredili prvi korak na poti “odkopavanja samega sebe”. Zdaj vemo, da so naše zaznave tvorjene v tistih delih možganov, ki nam niso dostopni.
(str. 63)