Pripovedovalka zgodb : 365 inspiracij državljanov sveta in zgodba o poti do sebe

Ali ta preobrat v mojem življenju pomeni, da si sedaj lahko dovolim živeti udobneje, z dobrinami in potovanji, o katerih sem včasih samo sanjala? Ali bi bil to greh in je bilo moje izvorno življenje v getu trpljenje, ki sem ga potrebovala, in bi se mu torej morala prepuščati še naprej?
Naj sklenem globino svoje misli in vere v konceptu trpljenja. Menim, da nam življenje že samo po sebi nameni veliko hudega, neizbežno nas doletijo bolezni, smrti in spori. Takrat potrebujemo vso moč in vero, ki sta v nas, da vidimo in ohranimo smisel. To sem izkusila tudi jaz. Ob smrtih ljubljenih oseb, ki so me zapustile v razmeroma kratkem času, je bila moja osebna vera v svetlobo velikokrat izzvana. Toda z veliko napora mi jo je uspelo obdržati.
Po drugi strani trpljenja na zalogo, kot sem že povedala, ne podpiram. Malo potrpimo, da bo jutri bolje. Res? In če jutri ne pride?
Toda kot bi nebo hotelo pokazati, da se ne strinja, mi je danes v ledenem mrazu, snežnem metežu in z drugimi neprijetnostmi obetalo čisto trpljenje na zalogo. Trpljenje, ki v mojem vrednostnem sistemu ni imelo sidra. Po začetnem nelagodju sem vseeno padla v svoj ritem in poskušala najti rešitev notranjega konflikta v navdihujočih mislih državljanov sveta.
(str. 134)