Priročnik za čistilke: izbrane zgodbe

Po nekaj časa sem razbrala, da je dni preživljala na avtobusih, noči pa v zavetišču za brezdomce. Ko se je nocoj vrnila tja, sta ji dve mlajši ženski pobrali ves denar, ki ga je skrivala pripetega v gubah obleke. Udarili sta jo in brcali, potem pa odšli. Upravnik zavetišča ne razume špansko in ni vedel, kaj mu pravi. Kar naprej ji je ponavljal, naj bo tiho, in si prislonil prst na ustnice, da bi ji pokazal, naj utihne in utiša tudi otroka. Zatem sta se ženski vrnili. Bili sta pijani in bilo je temno in drugi so poskušali spati, Jesusu pa je kar naprej jokal. Amelia je bila sedaj povsem brez denarja, ni vedela, kaj naj stori. Ni mogla razmišljati. Ženski sta jo obstopili. Ena jo je klofnila, druga pa ji je ukradla Jesusa, toda Amelia ga je pograbila nazaj. Vstopil je moški in ženski sta legli. Jesus je neprenehoma jokal.
“Nisem vedela, kaj naj storim, Nisem mogla razmišljati. Stresla sem ga, da bi utihnil, da bi lažje razmišljala.”
Njene majcene dlani sem objela s svojimi. “Je jokal, ko si ga stresala?”
“Ja.”
“In kaj potem?”
“Potem je nehal jokati.”
“Amelia. Saj veš, da je Jesus umrl?”
“Ja, vem. Lo sé.” Nato pa: “Fuck a duck. I’m sorry.”
(str. 315)