Prod
Žanr | družbeni roman, poetična proza |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Dob, 2024 |
Založba | Miš |
Zbirka |
.pika |
Ključne besede | Begunci, Hiše, Reke, Spomini |
Kot reka brusi kamenčke, ki se v njenem toku zaletavajo med seboj, tok življenja brusi usode ljudi, ki jih nosi s seboj.
Barbara Cerar je slovenska igralka, od leta 2003 članica SNG Drama, kjer ima status prvakinje. Ustvarila je dolgo vrsto dramskih likov, poznamo jo tudi iz celovečernih filmov in televizijskih serij. Za svoje delo je prejela več nagrad. Od leta 2022 je docentka za dramsko igro na AGRFT. Pred kratkim se je podala na pot literarnega ustvarjanja in leta 2023 je izšel njen knjižni prvenec Pretežno jasno.
V letošnjem letu je založba Miš izdala drugi roman Cerarjeve z naslovom Prod. V tej knjigi avtorica prepleta tri zgodbe. Pripoved o Torvaldu in prebivalcih fantazijskega mesta Lepp z mističnimi in pravljičnimi elementi spominja na pravljico. V mesto Lepp reka neprestano naplavlja prišleke, begunce iz sosednjega mesta, ki mu vlada krut vladar. Prebivalci Leppa jih lepo sprejmejo in poskrbijo zanje. Tudi Torvald na svoji osamljeni kmetiji sprejme mater in hčer. A kot reka daje, tako tudi jemlje – vodo, hrano, odrešitev in življenje.
Druga zgodba se dogaja v našem času in naši resničnosti. V njej spremljamo žensko, ki prenavlja hišo, v kateri je preživela otroštvo. Ob tem odkriva predmete, fotografije in kose pohištva, ki v njej zbujajo spomine na dogodke iz preteklosti in prednjo postavljajo prizore iz njenega otroštva.
Med obema pripovedma teče reka, ki ima kot nema priča minulih in prihodnjih življenj ter osebnih in kolektivnih pretresov in stisk svoj spomin in bralcu pripoveduje, kaj je videla. Z njeno pomočjo lahko najdemo vzporednice med obema zgodbama, povezane z občečloveškimi temami in brezčasnostjo človeških odnosov, hrepenenj, želja in hotenj. Pripoved o reki, ki ločuje in združuje in kot vir življenja že tisočletja nosi usode ljudi in narave.
Objavljeno: 05.11.2024 12:24:44
Zadnja sprememba: 08.11.2024 08:20:23
Šumenje reke je drugačno od šumenja listov dreves, ki rastejo ob njej. Med njima je, na ozkem mahovnatem pasu, posutem s kamni, čudno zatišje, ki ga preletavajo muhe, čmrlji, komarji in čebele. S svojimi drobnimi krilci kot z nitmi povezujejo svet vode in svet kopna. V tem vmesnem prostoru si reka in drevo šepetata skrivnosti. V zraku je čutiti nemir in neizbežnost prihajajočega. In potem zapiha veter in čarni medprostor izgine. Meja med šumenjema se zabriše, prepleteta se med seboj in pojavi se nova melodija, nikoli prej slišana.
(str. 203)