Projekt Lazar

“Celo večnost je trajalo, da smo prečkali ukrajinsko-moldavsko mejo. Najprej smo morali iz Ukrajine, kar sploh ni bilo lahko. Morali smo se izkrcati iz avtobusa in dati dokumente ukrajinskim carinikom. Potem ko so površno pregledali lokalne dokumente ostalih potnikov, so se z vso pozornostjo posvetili najinima potnima listoma, brali so ju kot knjigi. Čez njihovo mejo verjetno že kar nekaj časa ni šel noben Američan – nobenemu od naju se ni zdelo vredno mahati z domoljubnima, a neuporabnima bosanskima potnima listoma. Rorov zdelani ameriški potni list je bil napeto branje: cariniki so ga podajali drug drugemu, spoštljivo, posebno pozornost so posvečali zamazanim žigom. Pokazali so na par strani z zapackanimi madeži, in jaz sem prevedel Rorov odgovor: nekoč ga je ujel dež. Celo jaz sem poznal ta prastari trik: pranje potnega lista, da si zakril manjkajoče vstopne žige. Ampak Ukrajinci so bili s tem dovolj zadovoljni, da so naju pustili, da greva in postaneva moldavski problem.” (str. 188)