Psihologi, psihiatri in drugi norci
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | španska literatura |
Kraj in leto izida | Radovljica, 2008 |
Založba | Didakta |
Zbirka |
Smeh. Podtoni |
Prevod |
Irena Levičar |
Ključne besede | Psihoterapija |
Zgodba o junaku, ki se spopada z abstraktnimi bolečinami, kljub temu, da mu gre v življenju vse prav.
Rodrigo Muñoz Avia je s svojo knjigo Psihologi, psihiatri in drugi norci doživel velik odziv pri bralcih. Avtor se je rodil leta 1967 v Madridu, kjer je diplomiral iz filozofije. Svojo pisateljsko kariero pa je začel z otroško literaturo, za kar je bil večkrat nagrajen. Piše tudi scenarije in umetnostne kritike.
Zgodba predstavlja zanimivo razmišljanje o današnjem času in iskanju smisla življenja. Odvija se v znanem predelu Madrida, kjer glavni junak Rodrigo Montalvo živi povsem normalno življenje pripadnika višjega srednjega razreda. V njegovi srečni družini, kjer se imajo vsi radi, se nekega dne zruši njegov notranji mir in se začne njegova kalvarija obiskovanja psihiatrov, psihologov in drugih zdraviteljev, ki jih avtor duhovito karikira in pušča odprto vprašanje do kakšne mere se lahko uspešno analizira nekaj tako abstraktnega kot je človeški um.
Njegovo spoznanje je, da moramo vedno, kljub problemom, ki nam križajo pot, iti dalje z vero v samega sebe in s smehom kot najboljšo terapijo.
Objavljeno: 07.05.2015 10:25:38
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:26:16
Zdravo. Ime mi je Rodrigo. Rodrigo Montalvo Letellier. Preden sem šel k psihiatru, sem bil srečen človek. Zdaj sem dislektik, obsesiven, depresiven, hastr me je smrti, hočem reči strah. Pri psihiatru sem se naučil, da je sreča dogovor, ki nič ne pomeni. Nisem se naučil le, da ni mogoče, da bi bil nekega dne spet srečen, temveč da je to popolnoma nemogoče. Zdaj se kar naprej sprašujem o smrti in življenju.
Živim v vrstni hiši v naselju Parque Conde de orgaz blizu ulice Arturo Soria v Madridu. Poročen sem. Moji ženi je ime Patricia, kličemo jo Pati. Imava dva otroka, Marcosa in Belén. Marcos ima deset let, Belén šest. Ponoči, ko me Pati čaka v postelji in otroka že dve uri spita, grem rad urinirat pod drevo, kjer je cvetlična greda. Takoj pride za menoj maček mojih otrok, ki je shizofren, vendar je obdržal še nekaj instinktov; urinira natanko tja, kamor sem jaz nekaj trenutkov pred njim.