Pudak in Rosenmind

Pudak ni bil nikoli Jurij Hudolin, Pudak Rosenmind, “napihnjena masa blebetanja, razjarjeni kmetič pri šahu. Postrgan glas iz kompozicije nesoglasij.” Vse to in več je lirski subjekt. Alter ego, heteronim ali predmet zavesti? Pesmi so uperjene proti vsakdanji hipokriziji in vladavini neumnosti, ki sta neskončni, neustavljivi. Pesmi so angažirani filozofski razmisleki in hkrati ugotovitev, da “nič ne bo pomagalo, nič se ne bo rešilo in tudi opravičiti se nima smisla.” Svet, kakršnega vidi pesnik je progresivno primitiven in njegov motiv železno repertoaren: svet poln vsiljevanja slabe vesti, krivde, absolutnega pootročenja. V takšnem svetu ljudje umirajo, izžeti od nevednosti, praznine in ošabnosti. V takšnem svetu je edina vera denar, kjer so izrečene besede največkrat žaljivke, pregrete z žerjavico. Ampak, da, pesnika še vedno zanimajo čudeži in da, zebe ga le navznoter. In če sklepamo, da je pesnik kot človek velik otrok, kakor pravijo nekateri, potem je “dolžnost otroka, da sitnari, ko dogoreva nikotinska paličica”. Jurij Hudolin je jezikoslovec, pesnik, pisatelj in prevajalec, kritik in kolumnist, ki živi in deluje v Ljubljani.