Punčica

Po svojem knjižnem prvencu romanu Polka s peščenih bankin in eseju Puščava, klet, katakombe, se je pisateljica, kritičarka in aktivistka Anja Radaljac, javnosti predstavila še s svojim drugim romanom Punčica, v katerem obravnava številne družbene dileme današnjega časa. Avtorica nas na malo več kot sto straneh popelje skozi napeto zgodbo, ki je prepletena še s kompleksnim slogom in načinom izražanja. Vsi pogovori junakov so namreč zapisani v slengu, značilnem za celjsko in laško pokrajino, kar naredi literarno delo bolj živo in umeščeno v resničnost. Posebnost romana je avtoričina inovativna uporaba znaka štiripičja za zapis spolno nevtralnega jezika, ki ga uporablja samo v pripovedni liniji, kar kaže na problematiko nesprejetosti vseh oseb v današnji družbi. Zaradi prepleta številnih tem je roman težko umestiti v en žanr, avtorica spremne besede je roman označila za kriminalko ali moralni triler. V njem pa najdemo poleg kriminala tudi prvine psihološkega romana, saj analizira glavne junake z vidika duševnosti in njihove zavesti. Stalna prisotnost motivov krvi in nedolžnih smrti bitij pa nas srhljivo nagibajo že k skoraj grozljivemu romanu. Roman je postavljen v čas epidemije, ko so prevladovale maske, Zoom srečanja in omejevanje gibanja s policijsko uro. Protagonistka Lilit je po poklicu klinična psihologinja, zaposlena na zaprtem oddelku psihiatrične ustanove. Poskuša se čim bolj oddaljiti od potrošniške družbe in kapitalizma, tako, da živi na samem na robu gozda v preurejenem ladijskem zabojniku in si prideluje hrano na svojem vrtu. Lilit je tudi precej okoljsko ozaveščena, reciklira, omejuje svetlobno onesnaževanje in zagovarja pravice živali kot pripadnica veganstva. Vzporedno teče zgodba depresivnega antagonista Naceta, ki trpi za kroničnim občutkom nevidnosti, zaradi neuspešnosti šolskega in zdravstvenega sistema, kar povzroči obsedenost z Lilit in druženje z navideznim vampirjem Francem. Lilit se tudi srečuje z vampirjem Pajkom, kot ga je poimenovala, ki pa je eden izmed bolnikov na njihovem oddelku in trpi za nediferencirano shizofrenijo. Roman nas postavi v vlogo družbenih kritikov. Branje nam da misliti, zakaj ne obravnavamo živali in narave enako kot ljudi. Kako jih izkoriščamo in se zažiramo v okolje, kako družba izkorišča raznovrstne delavce in kako veliko ljudi slepo sledi kapitalizmu. Delo poleg že vsega omenjenega prinaša še mnogo drugih aktualnih družbenih vidikov.