Puščavska roža : nenavadno potovanje puščavske nomadke
Žanr | avtobiografski roman, spomini |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Tržič, 2005 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Alenka Moder Saje |
Ključne besede | Družbeni položaj, Obrezovanje, Spomini, Ženske |
Nekega dne sem preprosto odšla in se nisem vrnila.
V Puščavski roži spremljamo pretresljivo življenjsko zgodbo Waris Dirie, ki se je rodila v tradicionalni somalijski družini plemenskih nomadov. Waris je že pri rosnih letih videla in doživela precej stvari, ki jih kot majhna deklica ni razumela. Med najbolj krute sodi obrezovanje, ki ga je doživela v starosti petih let. V Somaliji verjamejo, da je potrebno dekle »popraviti«, saj bo le na tak način vredna svojega bodočega moža. V primeru, da dekleta ne bi šla čez ta postopek, se ne bi mogla poročiti, temveč bi jih nemudoma izgnali iz vasi. Ko je bila Waris stara trinajst let, je oče domov pripeljal moškega, ki je bil star najmanj šestdeset let, ter ga predstavil kot njenega bodočega moža. Zanjo je bil pripravljen plačati pet kamel. Vnaprej dogovorjena poroka s starejšim moškim je bila za Waris preveč, zato se je odločila, da bo pobegnila. Tekla je stran od svoje družine, stran od krute Somalije, stran od vsega kar je do tedaj poznala. Skozi knjigo spremljamo kaj vse je doživela na tej dolgi poti v svobodo, ki jo je naposled pripeljala v London, kjer se je morala znajti v okolju, ki ga ni poznala.
Waris Dirie je spregovorila o obrezovanju in delila svojo zgodbo s svetom. Želela si je, da bi knjiga pomagala odpraviti krut obred, zaradi katerega deklice velikokrat tudi umrejo. Po knjigi je bil leta 2009 posnet tudi film z enakim naslovom.
Objavljeno: 08.12.2017 08:18:30
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:35:28
“Med takim dremežem me je zbudil lev. Takrat nisem več mislila na prostost; samo domov k mami bi rada šla. Bolj kakor hrane in vode sem si želela mame. In čeprav je bilo za nas nekaj čisto običajnega, da kakšen dan ali dva ne jemo ali pijemo, sem vedela, da ne bom več dolgo zdržala. Tako slabotna sem bila, da sem se komaj premikala, noge sem imela tako razpokane in boleče, da je bil vsak korak muka. Ko se je lev usedel predme in se obliznil, sem se že vdala. Če me bo hitro pobil, me bo rešil muk.” (str. 16)