Rdeča kapica
Žanr | kriminalni roman, psihološki roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2021 |
Založba | Beletrina |
Zbirka |
Knjižna zbirka Beletrina |
Ključne besede | Dekleta, Droge, Državni tožilci, Igre na srečo, Mladostniki, Odvisnosti, Travme, Umor |
Nova zvezda na slovenski literarno-kriminalni sceni
Kaže, da postajamo Slovenci narod piscev vrhunskih kriminalk, s katerimi se lahko mirno postavimo ob bok Skandinavcem. S prvim delom napovedane serije psiholoških kriminalk se jim pridružuje tudi ženska roka na tipkovnici – sicer že uveljavljena pisateljica in scenaristka Irena Svetek.
Srž zapleta je naslednja: v parku Kodeljevo v Ljubljani najdejo truplo brutalno umorjene trinajstletne deklice, zavito v ogrinjalo Rdeče kapice. Le kdo bi bil sposoben takšnega zločina – in zakaj? Pred bralcem se zvrsti plejada zanimivih likov, vsak je po svoje obremenjen z osebnostnimi in čustvenimi problemi, s preteklostjo in sedanjostjo. S primerom se ukvarja okrožni državni tožilec Mio Aurelli, ki s svojo pretresljivo osebno zgodbo v bralcu vzbuja simpatijo ali (v redkih primerih) antipatijo, vsekakor pa željo po ponovnem srečanju.
Roman je napisan v kleni maniri žanra upoštevajoč njegove zakonitosti, je eksaktno, suvereno, vseskozi napeto pisanje, ki pa žanrsko literaturo vsebinsko in jezikovno presega. Je enostavno dobro branje, kjer spretno podana zgodba odraža duh časa s temami, s katerimi se dandanes bolj ali manj posredno pogosto soočamo. Psihološka dimenzija pripovedi je prepričljiva, bralcu je lahko v intelektualni izziv, ob branju pa se lahko zgodi tudi kakšen nenadejan uvid. Rdeča kapica je psihološka kriminalka par excellence.
Objavljeno: 07.07.2021 18:37:18
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:45:47
Leta kasneje, ko mu je umrl otrok in se je Viola ločila od njega, so se alkoholni hlapi njegovega očeta tiho pretihotapili čez mejo in prešli vanj. Družinski demoni so pronicali skozi njegovo kožo kot neozdravljiva bolezen, bilo je, kot da se v njegovo tkivo zajedajo rakave celice in ga uničujejo s pospešeno hitrostjo. Tisto, kar je bilo še zdravih celic, pa je bilo v nenehni nevarnosti pred smrtonosno okužbo. (str. 218)