Rdeča kraljica
Žanr | fantastični roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Tržič, 2020 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Marko Bogataj |
Ključne besede | Dekleta, Fantastika, Nadnaravno, Princese, Sposobnosti, Uporništvo, V mladinskem leposlovju, Vojne razmere |
Victoria Aveyard je tridesetletna ameriška pisateljica, ki je napisala čudovit mladinski fantazijski roman Rdeča kraljica. Svet je razdeljen na rdečo in srebrno kri. Rdeči so navadni ljudje, srebrni pa predstavljajo elito, obdarjeno z nadčloveškimi sposobnostmi. Mare Barlow je sedemnajstletno rdeče dekle, obsojeno na revščino. Skupaj z družino se bori za preživetje v revni vasici. Nato po spletu okoliščin pride na dvor srebrnih. Tam jo obkrožajo ljudje, ki jih najbolj sovraži. Na dvoru ugotovi, da ima tudi ona, kljub temu da je rdeča, nadčloveške sposobnosti. Da bi kralj to prikril, jo prisili, da igra srebrno princeso in jo zaroči z enim od svojih sinov. Ker se rdeči uprejo in se bojujejo s srebrnimi, jo dvor skuša uporabiti zato, da bi jim pomagala v boju z rdečimi. Mare pa se ne da in se kljub temu, da je na dvoru med srebrnimi, kjer je zelo nevarno, odloči pomagati rdečim upornikom, Škrlarni gardi. Tu pa se stvari zapletejo, saj ne ve, komu lahko zaupa in kakšno igro igrajo srebrni. Odločitve, ki jih sprejme, niso najboljše, kljub temu pa se boji med srebrnimi in rdečimi zanjo in njene najbližje dobro iztečejo. Vmes spremljamo še ljubezensko zgodbo. Po eni strani spoznamo, kaj pomeni pravo prijateljstvo, po drugi strani pa spoznamo, da nas v življenju lahko prav vsak izda. Komu v življenju torej zaupati in kako lahko vemo, kdo nam bo v življenju res stal ob strani? Ne vemo. Igramo igro, sprejemamo odločitve. Včasih izgubimo, včasih dobimo. Zagotovil pa ni. To je prvi del serije, nestrpno čakamo na naslednje.
Objavljeno: 05.07.2020 15:18:09
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:41:56
“Traja več ur, da me pobarvajo in zloščijo v takšno dekle, kot moram biti, a se mi zdi, da je minilo samo nekaj minut. Ko spletične stopijo od ogledala in me molče prosijo za odobravanje, lahko samo pokimam v dekle, ki me glede iz ogledala. Odeta v lesketave svilene verige je videti lepa in prestrašena zaradi tega, kar bo sledilo. Mukoma odrinem strahove. Strah me bo stal življenja. Maven me čaka na koncu hodnika. V svečani uniformi je videti kot senca. Ob črnih oblačilih mu izstopajo oči. Živahna modra na ozadju blede kože. Ni videti prestrašen, ampak saj je princ. Srebrni. Niti trenil ni.” (str. 211)