Rdeča voda

Septembra 1989 dogajanje v majhnem dalmatinskem mestu razburka izginotje sedemnajstletne Silve Vela. Dekletova slika se sprva znajde na naslovnicah vseh časopisov, policijska preiskava ne najde otipljivih sledi, nato nesrečni dogodek z leti počasi tone v pozabo. Vendar ne pri njenih najbližjih, ki so ostali ujeti v tistem dnevu, ko se Silva ni vrnila domov. Življenje mame Vesne, očeta Jakova in brata dvojčka Mateta se spremeni v čakanje in iskanje. Pripoved se z izrednim slogom odmika od žanrskega pisanja kriminalk, ne opušča pa stopnjevanja napetosti kot ključnega elementa. Ves čas ohranja bralčevo pozornost z nizanjem novih spoznanj in številnih namigov, ki se večinoma izkažejo za lažne. Zajeto je skoraj tridesetletno obdobje, v katerem spremljamo usode tistih, ki so povezani s pogrešano, Silvino družino, policijskega inšpektorja in še nekatere lokalne prebivalce. Z njihovimi dialogi se v pripoved mestoma vnaša tudi pokrajinsko obarvana govorica in značilno besedišče, pri katerem se je prevajalka Seta Knop naslonila na naša primorska narečja. Spreminjajo se družbene okoliščine, po razpadu Jugoslavije se na novo postavijo razmerja moči v državi, majhen kraj postaja plen nepremičninskih mogotcev, literarne osebe se z minevanjem časa znajdejo v novih vlogah, edina stalnica ostaja vprašanje, kje je Silva …

Jurica Pavičić (1965), profesor zgodovine in književnosti, sodi med osrednje hrvaške avtorje, ob ustvarjanju leposlovja, kratkih zgodb in kriminalk, se ukvarja tudi s pisanjem scenarijev, kolumn in filmskih kritik. Roman Rdeča voda (2017) je bil deležen vrste literarnih priznanj na Hrvaškem, sledile so nagrade za prevod v francoščino, med drugim je pisatelj prejel  Grand Prix de la litterature policiere za najboljšo evropsko  kriminalko.