Res sem srečna
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Tržič, 2015 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Mojca Svetičič |
Ključne besede | Ljubezen |
Življenje Tifani Fanelli se na prvi pogled zdi idealno. Dela pri odmevni reviji, je tik pred poroko z lepim in premožnim Lukom, oblači se v prestižne znamke, ima vitko, zavidanja vredno telo. Vendar to je le navidezno idealno življenje.
Tifani v sebi nosi težko preteklost, za katero je mislila, da jo bo lahko pustila za sabo, če se pretvarja, da je idealno dekle z idealnim življenjem. Vendar se je zmotila. Ko začnejo snemati film o njeni srednji šoli in dogodku, ki je zaznamoval njeno mladost, se zave, da to »idealno« življenje ne bo mogla izpeljati do konca, ker te preteklost vedno ujame, dokler se končno enkrat ne soočiš z njo in jo sprejmeš, tako kot je.
Objavljeno: 04.01.2016 14:11:41
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:28:57
Pokimala sem in se pretvarjala, da razmišljam o tem, ampak uspavalne tablete pomenijo ranljivost. To, kar sem res potrebovala, je bilo, da bi bilo spet tako, kot prvi dve leti najinega razmerja, ko sva z Lukom prepletena ležala, ko se mi je spanec izmikal, a nisem čutila potrebe, da bi ga lovila. Nekajkrat, ko sem bila budna, sem videla, da so kotički Lukovih ust tudi med spanjem zavihani navzgor. Lukova vedrina je bila kot pršilo proti komarjem, ki sva ga nanesla v počitniški hiši njegovih staršev na Nantucketu, tako močno, da je pregnala strah, tisti vedno prisotni občutek, da se bo zgodilo nekaj hudega. Ampak v nekem trenutku – no, če sem iskrena, pred osmimi meseci, ko sva se zaročila – se je nespečnost vrnila. Luka sem začela odrivati, ko me je hotel zbuditi, da bi v soboto zjutraj tekla čez Brooklynski most, kar sva zadnja tri leta skoraj redno počela. Luke ni slep, vidi, da se odmikam, ampak za čuda mi je samo še bolj vdan. Kot da je pripravljen na izziv, da me spremeni nazaj.