Ribja kri
Žanr | družbeni roman, družbenokritični roman, eksistencialistični roman, psihološki roman |
Narodnost | češka literatura |
Kraj in leto izida | Radovljica, 2023 |
Založba | Didakta |
Zbirka |
Gostosevci |
Prevod |
Anjuša Belehar |
Ključne besede | Družinske skrivnosti, Družinski odnosi, Gospodarska infrastruktura, Jedrske elektrarne, Ljubezenska razmerja, Medosebni odnosi, Mladostniki, Neplodnost, Odnosi med spoloma, Odpuščanje, Poplave, Selitev, Skupnost, vaško življenje |
Subtilna pripoved iz poplavljene vasi
Tesno povezani vaški skupnosti na jugu Češke grozi popolno opustošenje, ko pričnejo oblasti na tem območju načrtovati jedrsko elektrarno Temelin skupaj z akumulacijskim jezerom. En časovni okvir zgodbe se dogaja v času eksplozije jedrske elektrarne Černobil, ko se je v ljudeh naselila negotovost in nezaupanje v ta vir energije. Hana zaključuje srednjo šolo. Želi si postati učiteljica na krajevni osnovni šoli ter si ustvariti družino. Je srčna, uporna, načelna mlada ženska z močno voljo. Povsem se angažira pri zbiranju podpisov proti elektrarni, da bi njihova vaška skupnost obdržala svoj prostor pod soncem, rešiti pa skuša tudi svojo disfunkcionalno družino, v kateri vladajo zapleteni in nerazčiščeni odnosi. Težave se še poglobijo, ko zapusti svojega fanta in prične razmerje s fantom najboljše prijateljice. V nasprotju z ostalimi vaščani, ki se vsak po svoje skušajo sprijazniti z neubežnim, se z mladostniškim entuziazmom bori z mlini na veter. Vztraja v zaročenčevi hiši, dokler telesno in duševno skoraj popolnoma ne propade. Njeni zgodbi sledimo tudi s perspektive odrasle ženske, ki jo je usoda po spletu okoliščin ponesla v čisto drugo smer kot je sprva želela. Ko se po petnajstih letih vrne v kraj in skuša poiskati dolgo odtujene prijateljice, sosede, bivše ljubezni, očeta in brata, skupaj z njo odkrivamo potlačene travme, ki ostajajo v ljudeh, potem ko so bili zaradi gospodarskega razvoja žrtvovani, njihovo imetje pa porušeno ter poplavljeno. Mogočna zgodba boleče odstira usode preprostih ljudi in je nabita z nostalgijo po življenju, ki več ne obstaja, obravnava pa tudi teme kot so prijateljstvo, izdaja, odpuščanje, spoprijemanje z neplodnostjo, razvoj partnerske zveze po seriji življenjskih preizkušenj, razseljevanje, bolezen, smrt. Avtorjev slog ostaja stvaren in ne zapada v melodramatičnost.
Jiří Hájíček je eden najbolj prepoznavnih sodobnih čeških realističnih avtorjev. Njegov roman Ribja kri, ki je leta 2013 prejel nagrado Magnesia Litera za knjigo leta, pa je njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo.
Objavljeno: 14.08.2023 18:14:04
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:53:17
In takrat sem prvič slišala za Černobil. Na kuhinjsko mizo sem položila kup časopisja, ki sem ga v plastični vrečki prinesla s sabo iz domače vasi. Očetovo Svobodno besedo in Rdeče pravo, ki sem ga vzela na pošti, ko sem od tam nazadnje telefonirala Petru. »Kdaj praviš, da je eksplodiralo?« »Šestindvajsetega aprila,« je odvrnil. S kupa sem v roke jemala časopis za časopisom in obračala strani. Petr je srkal čaj iz okrušene porcelanaste skodelice brez ročaja in mi sledil s pogledom. »Saj nima smisla, itak ne bodo napisali resnice,« je rekel med šelestenjem papirja. Ena sama kratka novica je omenjala poškodbo jedrskega reaktorja v Sovjetski zvezi. Nanjo sem naletela na sedmi strani Rdečega prava s konca aprila. Čez nekaj dni so pisali o meritvah pretoka zraka. Zdaj sem to isto novico brala že drugič in jo v tretje raje prebrala na glas. »V ČSSR potekajo neprekinjene meritve zračnih tokov, a povečanja radioaktivnosti ni bilo zaznati.« Več sem našla šele v najnovejši izdaji s petega maja. Oba članka sta si bila podobna predvsem v tem, da nista razkrivala ničesar bistvenega. Nikjer omembe Černobila. Nič o jedrski nesreči. Le priznanje povečane radioaktivnosti na Češkoslovaškem. V zaključku je bilo zapisano, da gre za vrednosti, ki so dvestokrat manjše od tistih, ki bi lahko škodile zdravju ljudi. (str. 130-131)
Citati
(0)Kritike
(0)- Magnesia Litera (2013)