Rikša
Žanr | družbenokritični roman, socialnorealistični roman |
Narodnost | kitajska literatura |
Kraj in leto izida | V Ljubljani, 1994 |
Založba | Cankarjeva založba |
Zbirka |
XX. stoletje |
Prevod |
Jana Rošker |
Ključne besede | Preživetje, Revščina, Trpljenje |
Borba za življenje
Roman Rikša kitajskega avtorja Lao Shea o življenju preprostega moža v boju s skorumpirano družbo predstavlja eno najpomembnejših del novejše kitajske književnosti. Zgodba se dogaja v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja. Glavni akter je Xiangzi, kuli, ki je v življenju že vnaprej obsojen na propad, čeprav ga hrepenenje in želja po boljšem odločno ohranjata v družbi. Hrepeni po lastni rikši, ki mu predstavlja edinstveni in glavni cilj, simbol lastne in trdne neodvisnosti, v kar usmerja vsa svoja dejanja in čustva. Ves njegov svet se vrti le okoli lastne rikše, preračunava prihranke in naposled mu le uspe, da si jo z denarjem tudi kupi. Toda zlo ne počiva dolgo. Še ne po enem letu lastništva mu jo vojaki odvzamejo. Njegov svet se v trenutku sesuje. Le v čem je smisel trdega garanja, poštenosti in iskrenosti? Xiangzi spozna, da so vse vrednote, v katere je verjel, pravzaprav čisto ničvredne, brezupne in prazne. Njegova osebnost se zelo spremeni, postane ihtav, zloben in upornik v propadli ter kruti družbi. Bo preživel? Vrhunec pisateljevega umetniškega ustvarjanja, polnega pesimizma, vdaje, obupa in brezizhodnosti.
Objavljeno: 02.10.2017 12:00:08
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:34:50
Xiangzi ni bil dovolj nabrit za to, da bi znal rešiti vsaj del svojih težav. Za radikalno rešitev njegovih problemov pa mu je spet manjkalo poguma. Torej ni mogel storiti ničesar; ves dan je postopal naokrog kot kup nesreče. Kot vsako drugo živo bitje se je tudi on po svoji travmi hotel enostavno nekako pobrati in zaživeti naprej. Spominjal je na črička, ki mu je nekdo izpulil zadnji, odrivni nogi, in na vse pretege poskuša hoditi s kratkimi stranskimi nožicami, ki so mu še ostale. Pri tem ga ni vodila nikakršna določna misel. Vedel je samo, da se hoče pobrati; počasi, zelo počasi je hotel narediti prvi korak in ponovno zaživeti. Počasi, počasi bo spet shodil in kamor bo prišel, bo pač prišel. Xiangzi ni več razmišljal o skokih naprej. (str. 112)