Rob: zbadljivi poet v stripu in glasbi
Žanr | strip, življenjepis / biografija |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2019 |
Založba | Forum |
Zbirka |
Republika Strip |
Ključne besede | 1908-1943, ivan, rob, strip, Svobodni umetniki |
Kaj je življenje?
Ko Martin Ramoveš ‒ pevec, kitarist in stripar ‒ raziskuje izrazne možnosti kombinacij različnih medijev, nastane odličen biografski strip, ki mu je priložen glasbeni album. Umetnik mnogoterih oblik na različnih nosilcih po svojih dveh izdanih glasbenih albumih v stripu (Nesojeni kavboji (2014) in Astronomi (2017)) nadaljuje z eksperimentiranjem. V stripu Rob se je izvrstno približal življenju in delu slovenskega pesnika, pisatelja, prevajalca in satirika Ivana Roba.
Strip v črno-beli tehniki v treh poglavjih (otrok, odrasel, vojak) bralcu predstavi Roba kot karizmatičnega umetnika, ki je bil s svojo satiro in ironijo kritičen do družbenega življenja. Kot zasanjani boem se je nenehno spraševal, kaj sploh je življenje in kakšno je. Preživel je prvo svetovno vojno in za domovino pod streli puške padel v drugi svetovni vojni. Kljub težkemu obdobju med obema vojnama je ohranil svoj humor. Kdo si življenjepis v stripu zasluži, če ne prav Ivan Rob – pesnik vedrine in smeha, kot so ga imenovali? Ker je bil v času svojega življenja potisnjen na rob, ni toliko poznan, a je bil s svojim humorjem med sodobniki priljubljen in dobro sprejet. Verjamem, da bi imel v današnjem času veliko povedati. Na račun razmer, seveda. Njegov izraziti duh bi dobil mesto, ki mu pripada.
Ramovešu je, kot kaže, Rob pisan na kožo, saj sta si na neki način podobna; sta umetnika mnogih znanj in zanimanj. Z branjem boste dobili zanimiv pogled na preteklost in vpogled v medijski konglomerat. Izvrstna kombinacija poezije, glasbe in stripa!
Objavljeno: 21.08.2023 10:57:41
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:53:31
Zdaj ni več temnih misli preteklih let, zdaj kot otrok sem srečen, ker ljubim spet. Zamé ni več problemov, morečih ni vprašanj, zdaj vse stvari razumem, ker ljubim spet. Razumem vonj cvetlice in žvrgolenje ptic, lepoto vso razumem, ker ljubim spet. Zdaj nisem več tujec, ne potnik brez miru; vsak dom mi zdaj odprt je, ker ljubim spet.(str. 58–59)