Robbie Williams : odkrito

Chris Heath je britanski glasbeni novinar, avtor že prejšnje Williamsove biografije “Feel”. V tokratni biografiji se obširno (res obširno:)) loti “novejše zgodovine”, a nikakor kronološko. Preskakuje z letnice na letnico, potuje po premici, se vrača nazaj, pa zopet nadaljuje, niza anekdote, prigode, “fore”, razlaga pa bolj ključne zadnje dogodke pri Robu kot so poroka z Američanko Aydo, dva poroda, vsaj eden teh je celo tarča človekoljubnih organizacij, časopisov, posameznikov, neuspeh albuma Rudebox, odmeven polom na X faktorju, ponovno ne-združitev s fanti iz Take That, nove uspešnice kot so Party Lika A Russian ali Love My Life, utrinke s turneje, sporne izjave, medijske odzive (in britanski so res neprizanesljivi), nagrade, še več nagrad. Vse skupaj je zapisano tako, da preko kolaža (na koncu spoznaš, da je sestavljanka “brihtno postavljena”), dobiš vpogled v glasbenikov karakter in psiho pa tudi v delovanje medijev, medijskega linča, publicitete. Vpogled v njegove strahove, nekakšno zakulisje. Rob naj bi bil izredno nesamozavesten človek, nevrotičen, zaradi disleksije mu šola ni šla, verjetno je posredi še kaka diagnoza, boji se stikov z ljudmi, ne verjame vase, vedno je od česa odvisen, od droge, pijače, cigaret, seksa, hrane ali vsaj uspavalnih tablet. Vse svoje nagrade razda sproti, saj meni, da si jih ne zasluži, a kljub vsemu počne velike reči. Kar pomeni, da mora biti tudi dokaj pogumen. Za moje pojme je tudi zabaven, a kot je zvezdnik ugotovil tudi že sam, ko tvojim izjavam vzamejo kontekst, razumevanje in ton, v katerem so bile povedane, lahko masa prične s pljuvanjem. Človeškost, torej ranljivost v zvezdniku vam mogoče še nikoli ni bila tako blizu.