Roža med trni

Osemnajstletna Mirella se je leta 1951 odločila, da pobegne čez mejo v Italijo in gre v Ameriko. Res ji je uspelo priti čez mejo in po petih letih življenja po različnih begunskih taboriščih, je prišla tudi v Ameriko. V begunskem taborišču je spoznala tudi moža, se poročila in rodila dva otroka. In, ko so leta končno 1956 prišli v obljubljeno deželo Ameriko, življenje še zdaleč ni bilo tako, kot si je mlada družina predstavljala. Prilagajanje na nov način življenja, rodila sta se še dva otroka, hrepenenje po domačih, vse to odseva iz Mirellinih obujenih spominov. In trenutki, ko so se po več kot dvajsetih letih spet lahko objeli s starši, brati in sestrami, ko so spet videli svoj domači kraj, so bili eni najlepših v Mirellinem življenju. Obiski domačega kraja so postali stalnica, če jima le uspe, se vsako leto vračata domov.
Mirellina življenjska zgodba je le ena od mnogih zgodb naših izseljencev. Skozi njeno pripovedovanje pa odkrivamo tudi usode drugih, ki so v želji po boljšem življenju odšli na tuje.