skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Ruševine : roman

Žanrvojni roman, zgodovinski roman
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaMaribor, 1965
Založba
Ključne besede Druga svetovna vojna, Nasilje, Smrt, Uničevanje
Število strani

245

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

8-9 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Pretresljiva
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Udarna, provokativna in srhljivka kritika nesmiselnosti vojne.

Smiljan Rozman (1927-2007) velja za enega od najvidnejših predstavnikov slovenske moderne povojne proze, ki se je bralcem najbolj vtisnil v spomin s svojimi priljubljenimi deli za otroke in mladino. Njegov drugi roman Ruševine (1965) je namenjen odraslim, v njem pa se dotika grozot druge svetovne vojne, vendar pri tem presega zgodovinske okvirje in ustvari univerzalno zgodbo o nesmiselnosti vojne ter njeni večno destruktivni naravi. Zgodba je postavljena v neimenovano mesto ob reki, kjer glavni junak v zavezniškem bombnem napadu izgubi vse; družino, dekle in dom. Ta se znajde sam sredi ruševin in krene na nekajdnevno potovanje skozi opustošeno deželo, ki se pred njegovimi očmi spremeni v groteskni in nasilni svet, v katerega vdirajo elementi iracionalnega, surrealnega, grozljivega in kafkovsko brezizhodnega. Ruševine ne spadajo med tipične Rozmanove romane, saj se odmika od zanj značilnega realizma in vstopa v svet temačnih vizij, srhljivih halucinacij in pošastnega dehumaniziranja ljudi, vrženih v primež krute vojne.

V temni odprtini vrat se je pokazala blockführerjeva postava. Maks ga še nikoli ni videl tako od b lizu. Po navadi je takrat, ko je blockführer obiskal hišo njegove mame, delal na mostu. Blockführer je obstal med vrati. Bil je to slaboten človek opičjega obraza in krivih nog, ki so počivale v visokih trdih škornjih. Oblečen je bil v rumenkasto rjavo strankarsko srajco in hlače. Suknjič pa je imel športni, sive barve. Stal je nekaj časa med vrati, hoteč, da si ga dobro ogledajo. Potem šele je stopil v sobo in pozdravil z dvignjeno roko, ne da bi jih pogledal. Zdelo se je, da ve za Feliksa in da pozdravlja le njega. Toda čez nekaj časa se je obrnil k njim in vprašal: “Kako se reče?” V glasu je bila pretnja.

“Hitler!” je rekel gospod Filip, gospa Gertruda pa: “Dober dan!” in še to slovensko.

(str. 54)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Ruševine : roman.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 38
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Morda vam bo všeč tudi