Sam v oceanu : zgodba o pobegu

Kazahstanskega Slavo Kurilova, ki je že od malega sanjal o tropskih morjih in deželah in je oceanografiji posvetil tudi čas študija, je vsakokratno zavračanje prošenj za vizume, ki jih je potreboval za delo na raziskovalnih oceanografskih ladjah, vse bolj navdajalo z občutji zaprtosti v dosmrtno ječo domovine brez najmanjšega upanja na svobodo. Edina možna rešitev, ki jo je terjalo njegovo bučeče dušno hrepenenje po spoznavanju skrivnosti tujega sveta, je torej bila: zbežati, kamorkoli. Možnost uresničitve namena se mu je nakazala leta 1974 na dvajsetdnevnem organiziranem turističnem križarjenju po odprtem morju, za katero vizuma, ker ni bilo predvidenega nobenega postanka na celini, ni bilo potrebno pridobivati. Neuspeh pobega, ki ga je domislil ob skrbni proučitvi načrta potovanja ladje s preračunavanjem koordinat ob vidnih obrisih kopnega, bi zanj pomenil pristanek v koncentracijskem delovnem taborišču, odločil se je torej za vse ali nič, za življenje (svobod-n-o) ali, v nasprotnem primeru, za smrt, možnosti, da bi po skoku z ladje s plavanjem v nepredvidljivem oceanu prišel živ do obale otoka, ki naj bi ga dosegel, pa so bile nadvse pičle. Ko beremo o njegovi preizkušnji, težko verjamemo, da jo lahko kdorkoli uspešno premaga in dejansko preživi, kasneje, ko spregovori o praksi joge, ki jo je s poglobljenim zanimanjem in radovednostjo vestno izvajal, ter o vseh stanjih oz. duhovnih izkustvih, ki jih je na tej poti prečil, kot tudi o vseh izkušnjah, ki jih je med študijem in delom pridobival v objemu voda, pa nekako vendarle sprejmemo njegovo izkušnjo kot dejansko, sicer pa: zakaj bi o tem sploh lagal? Zapisi, ki jih je po njegovi smrti uredila žena, nam Kurilova razkrijejo kot občudovanja vrednega človeka – predanega sledenju svojemu notranjemu glasu, odkrivanju in izzivanju svojega potenciala ter ob tem v najvišji možni meri uresničevanju samega sebe, kar pravzaprav pomeni neustrašno slavljenje Življenja v vseh razsežnostih. Da je to lahko uresničil, je moral biti na svoji poti nadčloveško vztrajen in potrpežljiv, se soočiti s slehernim strahom in ga premagati na način brezpogojnega zaupanja ter seveda doseči mir s samim seboj, se udomačiti v tišini in se dodobra izuriti v izostreni pozornosti oz. koncentraciji. Iskreno in poglobljeno razmišljujoče potovanje / zapisovanje / branje.