Samarkand

»Kralj sveta«, »najlepši obraz, ki ga je zemlja kdaj obrnila proti soncu« in kasnejše pravljično turkizno mesto osvajalca Timurlenka, je prizorišče ene od treh zgodb, ki se prepletajo v romanu – zgodbe o znamenitem perzijskem pesniku in avtorju Rubajatov Omarju Hajamu, ki je v mladosti tu bival. Prepleta se z usodo drugega Perzijca in njegovega sodobnika, skrivnostnega in učenega Hasana Sabaha – Moža z gore, ( ki ga je tako izjemno upodobil tudi Vladimir Bartol v Alamutu ), vodjo samomorilnih upornikov asasinov. Tretja življenjska pot z začetka dvajsetega stoletja (ko so Iran pretresale mnoge notranje napetosti), je pot pripovedovalca in zasledovalca skrivnostne usode Hajamovega Rokopisa iz Samarkanda, niti, ki povezuje vse tri osebe v enotno pripoved.
Goncourtov nagrajenec libanonskega porekla Amin Maalouf piše večinoma v francoščini, poleg Samarkanda (ki ga je mojstrsko prevedel Brane Mozetič) imamo v slovenskem prevodu še Taniosovo pečino, Leona Afričana, Izvore in zgodovinsko delo Križarske vojne v očeh Arabcev. Njegovo poreklo mu omogoča uvid tako v orientalsko kot zahodnjaško miselnost in kulturo, ki ju spretno združuje tudi v tem romanu.