Samko Tále : knjiga o britofu
Žanr | humoristični roman |
Narodnost | slovaška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2015 |
Založba | Sodobnost International |
Zbirka |
Knjižna zbirka Horizont |
Prevod |
Diana Pungeršič |
Ključne besede | Humor |
Čeprav je delaven in ga ljudje cenijo, se nekateri za njim derejo:« Samko Tale, smrdi ko budale!« Tako odmeva po ulicah Komarnovega,v madžarskem mestu na južnem delu Slovaške, kadar se mimo na svojem kolesu pripelje 44-letni Samko. Samko je duševno zaostali poba, ki zbira star papir in nam pripoveduje tudi to zgodbo o britofu, ker drugega dela tačas nima saj pada dež. Ko dežuje, pač ne moreš zbirati starega papirja. Pa še kolo z zavratnim ogledalom ima v popravilu. Samko zase pravi, da ni debil, trudi se biti tak kot ostali. Pije kefir, ker je zdrav, gleda nadaljevanke, ker so vsak dan ob istem času, ve, kdaj je smešno, saj se takrat vsi smejejo… Med pisanjem knjige o britofu napleta zgodbo o vsem in vsakem, ki ga pozna, največ seveda izvemo o njegovi družini. Ima dedka, otato, ki je komunist, njegov oče, mama – učiteljica klavirja, sestra – slavna klavirska umetnica iz Bratislave, druga sestra – socialna delavka, ki te lahko strpa v vzgojni zavod, zet Fukač, ti pa so proti komunističnemu režimu oziroma se iz njega norčujejo. Ima tudi strica Ota, čudaka, »invalidnega na živcih«, kot ga opiše Samko, ki se ukvarja z zdravilnimi gobami. Sam je vdan komunistom in »tistim zgoraj«, saj ti vse vidijo in vejo, vedo pa tudi zato, ker jim vse na nos znosi tudi Samko. To gre tako daleč, da v svoji naivnosti oz. neumnosti »scenka« tudi svoje domače in druge ljudi, naredi tudi kako res veliko škodo, saj so v teh časih zaradi izdaje koga tudi likvidirali. Njegovo enoumje se kaže tudi na druge načine: prezira Rome, Madžare, Čehe, geje in črnce, umetnike, smelejše oblačenje. .. Kratka krila, metulji v laseh, bel frak, sončna očala, vse, kar »štrli«, je drugačno in smelejše, ga zmoti in komentira na svoj debilen način. Branje romana je zaradi »samkovščine« na trenutke naporno, sicer pa zabavno že zaradi ideje. Pisateljica je roman na začetku izdala pod psevdonimom, ker pa je postal priljubljen, je sedaj izšel že v desetem prevodu. Skozi usta neumneža, pravi sama, si je dala duška in se napolitizirala za vse življenje.
Objavljeno: 02.08.2015 15:06:32
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:27:34
Jaz sem na primer zelo humoren. To se ve glede tega, da znam na primer veliko stavkov, ki so humorni. Nekatere znam tudi v tujih jezikih, ker imam zelo inteligenco. Po angleško znam na primer tolele:” Fak mi tender, fak mi du.” To je humorno. Ali pa tolele:” Ajns, cvaj, draj, du bis aršloh.” To je humorno po nemško. Najbolj humoren pa je stavek, ki me ga je naučil en igralec iz Madžarskega pokrajinskega gledališča in mu je ime Batori in je bil iz Batorovih Kosih. Ta stavek pa je taklele:” Vnimanje, vnimanje, koncert ne budet, potomušto Volodja spizdil balalajku.”