Samo drevesa imajo korenine

Pristaniško naselje Ensenada v porečju reke La Plata na robu Buenos Airesa je kraj, kamor so se v tridesetih letih prejšnjega stoletja zatekli številni izseljenci iz Evrope, večina jih prihaja iz Istre in drugih predelov nekdanje habsburške monarhije. Hitro rastoče mesto in industrija ponujajo možnosti za delo, delo pa pomeni tudi dohodek in s tem tudi možnost, da se tu ustalijo in začnejo novo življenje. Vendar so vezi z domačimi kraji še vedno močne, ohranjajo se preko pisemskih stikov in preko sicer redkih obiskov prijateljev v stari domovini, ki pa je sedaj že spremenila politično pripadnost in je v italijanskih rokah. Družinske zgodbe s te in one strani oceana včasih v poletu domišljije dobijo že kar nadrealistične razsežnosti in burijo domišljijo na obeh straneh. Avtor jih spretno vpleta v življenjsko pripoved svojih prednikov. Pred nami hudomušno zaživi vse od svojih deških let naprej, ko na vsak način želi tudi sam kaj zaslužiti. Prepletajo se življenjske zgodbe ostalih prebivalcev soseske, a pisatelj vedno izpostavi človeka kot posameznika v svojem veselju do življenja in hkrati v svoji enkratnosti.
Preseljevanje zaznamuje tudi pisatelja samega. Rodil se je v Argentini leta 1932, od leta 1962 do leta 1967 je živel v Beogradu, se vrnil v La Plato, se znova naselil v Beogradu, leta 1975 pa se zasidral v Trstu in poučeval latinskoameriško književnost na tamkajšnji univerzi. Bil je docent za hispanistiko na univerzah v La Plati, Buenos Airesu, Beogradu, Trstu in Ljubljani. V Trstu je ustanovil edinstveni večnacionalni center mednarodnega PEN. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi kubansko odlikovanje Casa de las Américas za pesništvo ter v Italiji nagrado Nonino za življenjski opus.

Prevod dela: Sólo los árboles tienen raíces.