Samo pridi domov
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2014 |
Založba | Modrijan |
Ključne besede | Družbeni odnosi, Korupcija, Politika |
Naša mala življenja morajo imeti dom
Prevare, laži, tajkunska sodrga, pravniške mahinacije, bančne malverzacije. Kako poznan svet! Idealna osnova za dobro zgodbo, ki pa jo je Andrej E. Skubic zapeljal po njemu lastni poti v več, kakor samo prikaz trenutne razpadle in pokvarjene družbe. V hipu smo z njim, z glavnim protagonistom. Leon Berden. Izreden um, mlad pravnik, ki odlično napreduje v svojem poklicu. Pravičnik, razumnik, pogumnež, ki se izpostavi družbenemu pogubljenju, ki se idealistično, kot kakšen veliki moralist, pridigar, postavi na stran izkoriščanih. Vse za pravico, resnico! Še celo ljubico bi mu lahko odpustili, saj je žena hladna, odtujena, zaradi ekonomskih koristi pomešana v politiko kot državna sekretarka, politikov pa tako večina ne mara. In njihovi uradniki so tam za to, da jim strežejo, se z njimi vsaj na videz strinjajo in zaradi take dvoličnosti prav tako ne žanjejo naših simpatij. Poleg tega ima še premalo časa za hčerko, mame pa morajo biti ob otrocih, kaj ni to normalno!? Z ljubico pa je svet nežen, razumevajoč, z njo se da potapljati v globino najbolj intimnega doživetja in verjeti, da je to tisto pravo, morda celo večno, edino pomembno na tem svetu. Leon nas torej najprej očara, potem pa se nam vrže pred oči takšen, kakršen je. Neodgovoren do vseh okrog sebe in še najbolj do samega sebe. Mali lopov, ki misli, da bo sam sebi veliki junak. Zaradi mahinacij na pravnem in bančnem področju se izkaže za sleparja, ki na račun drugih hrani svoj mali, bedni ego. Kako mu bo zdaj, brez ene in druge Agnes, brez male, ki bi skakala okrog njega z vprašanji o vsem, kar obstaja in kar ne? Ali je sploh kaj, kar je resnično vredno v naših malih življenjih? Je. Dom.
Objavljeno: 02.05.2015 08:47:21
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:26:12
Vse skupaj je, če imaš na Cipru dovolj dobro utečene kontakte, pravzaprav izvedljivo zelo lahko. Če bi imel v Larnaci še trdnejšo navezo, da bi lahko samo zašibal skozi s svojimi dokumenti, bi vse opravil v enem dnevu in se vrnil v posteljo k družini; tako pa sem potreboval dva. Nima smisla izzivati usode: čeprav so v banki kot skrbnika računa poznali samo in izključno mene, Karinger je bil zanje samo plastična ikona, sem se rajši delal, da sem na izi. Ker je bil posel zanje vseeno neugoden. Zadosti zgodaj moraš najaviti velik dvig gotovine s šifro, ki jo imaš, in najaviti oseben prihod. Drugi korak je bil, da sem poklical kolega Fanisa iz agencije, ki je takrat pred leti pomagala odpret račun že za Karingerja. S Fanisom sem se v teh letih že večkrat srečal, celo na počitnicah skupaj z Agnes – nekako sva se po duši ujela. Prosil sem ga za pomoč pri odprtju računa; naj izbere banko in pripravi teren. Bil je zelo kooperativen, čisto prijateljsko: razumel je, da gre za račun zame, ne za stranko.
(str. 238)
Citati
(0)Kritike
(0)- kresnik (2015)