Samski blok

Če bi naključnega prebivalca Kočevja povprašali po Samskem bloku, bi vas znal vsak usmeriti na trg med mestno kavarno in cerkvijo, kjer se tik ob glavni cesti skozi središče mesta, takoj za kipom Deklice s piščalko, nahaja za oko današnjega časa precej pusta stavba. V zgornjih treh nadstropjih se vrstijo okna stanovanj, v pritličju pa se nahajata trgovina in pekarna. Marsikdo bi bil presenečen, da je ta stavba dovolj zanimiva, da bi po njej naslovili knjigo. A za pisateljico in vizualno umetnico Lelo B. Njatin je to najpomembnejša stavba v Kočevju. To je namreč njen prvi dom. In na nek način tudi tisti edini pravi dom, kamor se je vračala, tudi ko so jo odrasla pota popeljala povsod po svetu in jo ustalila v Ljubljani. Po smrti mame Angele Lela v garsonjeri Velike hiše, kot jo je imenovala kot majhna deklica, vzpostavi atelje. Med pandemijo se nastani v njem in piše. Ustvarjalni proces pisanja romana se prepleta s procesom prebolevanja mamine smrti in spominjanja otroštva v Kočevju. Roman je sam po sebi opis nastanka umetniškega dela: preko zgodbe, prepredene s samorefleksijo, spremljamo ustvarjalni proces, ki se ni pričel odvijati z vzpostavitvijo ateljeja in Lelino zavestno odločitvijo za posamezen projekt, ampak že mnogo prej, v njenem zgodnjem otroštvu. Sledimo prehajanju resničnosti v umetnost, od rojstva navdiha do zrele umetnosti. V zadnjem desetletju je Lela kot del svojih umetniških projektov analizirala mesto, natančno opazovala in poslušala skupnost njegovih prebivalcev ter z njo iskala dialog. Svoje umetniške akte s ciljem sestavljanja odraza duhovnega profila mestne skupnosti v romanu med seboj poveže in zaokroži v celoto. V prepletu spominov, fikcije, esejističnih razmislekov in dokumentarnih podatkov se pred našimi očmi odvije roman, ki pripoveduje zgodbo o Leli, njeni mami Angeli, hkrati pa tudi zgodbo o Kočevju in njegovih ljudeh.
500 izv.