Sanatorij

Si predstavljate, da se znajdete ujeti v ogromni stari stavbi iz katere izginjajo ljudje? Poslopje nekdanjega švicarskega sanatorija za zdravljenje tuberkoloze je uspešni podjetnik Lucas prenovil v sodobni hotelski kompleks. Čeprav se zdi, da ne zasneženo visokogorsko območje, niti temačni objem dreves, kaj šele stavba s svojo zgodovino ne pričajo ravno o gostoljubnosti. Ko Elin prejme povabilo na zaročno zabavo v novi hotel se iz dneva v dan prebuja z grenkim priokusom v ustih. Sredi skoraj prisilnega dopusta z delovnega mesta kriminalistke in dvomov o skupnem stanovanju s partnerjem se je glavna protagonistka znašla na razpotju. Upa, da bodo oddih in bratova zaročna zabava prekrile temne in boleče sence preteklosti. A novopečena britanska avtorica vsebino odvije v vedno nove smeri, morda je vzrok iskati v njenem študiju angleščine in kreativnega pisanja na univerzi v Warvicku. Običajno se me strah polasti ob ogledu srhljivk, a Sanatorij prav to je, srhljiva zgodba skrita za platnicami. In spet me je po dolgem času ob branju oblivala “kurja polt”, moj pogled pa je vse preveč pogosto zataval k vhodnim vratom, ko so mi v ušesih odmevali nekam piskajoči vdihi izza črne maske s čudno cevjo. Kaj pa, če …? To je prvi triler Sarah Pearse, upam, da bo izdala še kakšnega.