Sanje o olimpijadi : zgodba o Samii Yusuf Omar
Žanr | strip |
Narodnost | nemška literatura |
Kraj in leto izida | Prevalje, 2017 |
Založba | Zavod VigeVageKnjige |
Prevod |
Mojca Kranjc |
Ključne besede | Begunci, Nasilje, Olimpijske igre, Stripi, Tek |
2008–2012: olimpijske igre, Peking, predtek šprinta na 200m – čoln, prepoln beguncev, morje med Libijo in Italijo
Na poletnih olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008 sta Somalijo zastopala dva športnika. V predteku šprinta na 200 metrov je v slogu »Važno je sodelovati, ne zmagati” tekla sedemnajstletna Samia Yusuf Omar. V cilj je prišla deset sekund za ostalimi. Doma je trenirala v nemogočih razmerah. Somalija je bila stisnjena v primež državljanske vojne. Samia ni imela redne prehrane in opreme. Trenirala je na od bomb razritem stadionu v Mogadišu. Kot begunka je želela preko Sirije priti do Italije, v Evropi trenirati in se udeležiti olimpijskih iger leta 2012 v Londonu. Njena življenjska zgodba se je končala pri rosnih enaindvajsetih letih nekje med valovi Sredozemskega morja.
Njena življenjska zgodba je tako edinstvena, da se je znašla v vseh svetovnih medijih, na youtubu najdemo ogromno posnetkov, italijanski novinar in pisatelj Giuseppe Catozzella je napisal o njej biografijo, ki jo lahko beremo tudi v slovenščini pod naslovom Nikoli ne reci, da te je strah.
Objavljeno: 23.10.2017 12:22:35
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:35:04
“Pred dvema letoma je bilo še posebej hudo in mama je hotela, da se umaknemo v taborišče zunaj mesta. Ampak jaz sem se vrnila. Kaj naj tam? Moram vendar trenirat!
Zdaj ni denarja, da bi zgradili nov stadion.
Mogoče bo kdaj vseeno tako, kot je bilo, in bomo lahko trenirali tako kot v drugih državah.
kljub temu sem, kolikorkrat sem mogla, trenirala na stadionu CONI. Kako srečna sem bila, kadar sem bila za sekundo hitrejša!”
(str. 42)