Sara in pozabljeni trg
Žanr | znanstvenofantastični roman |
Narodnost | srbska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2020 |
Založba | KUD Sodobnost International |
Zbirka |
Zvezdogled |
Prevod |
Dušanka Zabukovec |
Ilustracije |
Dušan Pavlić |
Ključne besede | Družina, Fantastični svetovi, Psihične travme, smrt babice, vzporedni svetovi |
Sara in pozabljeni trg avtorja Zorana Penevskega je zgodba o deklici, ki težko preboleva babičino smrt. Pred dvema letoma je Sara na začetku poletja obiskala babico in jo našla mrtvo na gugalnem stolu. Imeli sta zelo tesen medsebojni odnos, skupaj sta počeli veliko zabavnega: pekli piškote, se igrali, brali, predvsem pa sta si izmišljevali zgodbe. Tako se Sara v času žalovanja zateče v fantazijski svet in njena travmatična izkušnja je predstavljena kot iskanje »pozabljenega trga«.
Iskanje tega trga se začne, ko Saro, med vožnjo skozi gost promet z očetom, misli odnesejo stran. Sama se odpravi iskat trg in ko ga najde, jo tam pričaka Berti, rdeči ptič kardinal. Z njim išče babico Kristino. Ustavita se v vseh prostorih, ki obkrožajo trg: v trgovini, slaščičarni, starinarnici, Muzeju pisalnih strojev itd. Srečujeta nenavadne prostore, predmete, prodajalce in lastnike, pot pa zaključita na sredi trga. Vsaka postaja in srečanje predstavljajo v Sarinem življenju pomembno vlogo.
Ko se Sara nato predrami v očetovem avtomobilu, ob sebi zagleda list papirja z besedilom, natipkanim na star pisalni stroj, pod katerim je narisan rdeč ptič. To pismo babice ji skuša olajšati travme ob ločitvi staršev in jo tudi pripraviti na njen odhod. Pravi, da je človek točka, ki spominja na trg: ograjen je, toda čezenj nenehno tečejo številne usode.
Na koncu Sara sprejme babičino smrt in si ob prebiranju že tolikokrat prebranega pisma obljubi, da je jokala zadnjič. Odloči se, da bo z vsakim dnem postala močnejša.
Besedilo o iskanju babice in bolečino ob njeni smrti dopolnjujejo izjemne črno-bele ilustracije Dušana Pavlića.
Objavljeno: 09.12.2020 16:45:05
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:43:28
Majhne stvari morajo biti sladke, da laže prenesemo grenkobo velikih.
(str. 10)