Sarajevski omnibus
Žanr | zgodovinski roman |
Narodnost | bosanskohercegovska literatura |
Kraj in leto izida | Novo mesto, 2018 |
Založba | Goga |
Zbirka |
Literarna zbirka Goga |
Ključne besede | Mesta, Vojna, Zgodovinski roman |
Magičen mozaik živahnega mesta in velikih trenutkov
V uvodu romana avtor poudari, da je to, kar sledi, zgolj in samo izmišljija. Pet zgodb se spleta okrog zgodovinskega osemindvajsetega junija leta 1914, dneva ko sta bila v Sarajevu umorjena avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova žena Sofija. Dogodek, ki je močno zaznamoval svetovno zgodovino, sprožil nešteto velikih dogodkov, na nek način spremenil podobo sveta, je sprožil tudi številne manj »pomembne« dogodke, ki so se tistega dne zgodili ob znamenitem Latinskem mostu in počasni reki Miljacki. Kako so ti dogodki, pomembni in nepomembni, povezani med seboj in vplivajo eni na druge, s posebnim občutkom za malenkosti in ozračje govori pisatelj.
Pripoved sestavljajo številni liki: običajni posamezniki, ki se znajdejo na mestu velikega dogodka, duhovni vodje vseh štirih sarajevskih religij, Gavrilo Princip in drugimi člani organizacije Črna roka, nobelovec Ivo Andrić, arhitekt Viječnice Aleksandar Wittek, avtorjev ded, bosanski baron Münchausen, izgubljena in spet najdena sarajevska Hagada … In v prepletu resničnih in izmišljenih dogodkov ter biografij, skozi mite in legende se sestavlja mnogoplastna, barvita zgodba Sarajeva iz začetka 20. stoletja.
Bralec vseskozi lebdi v nekem magičnem, hkrati krutem in toplem svetu, hkrati humornem in žalostnem in uživa v gostobesednem izvrstnem pripovedovanju, ki znova dokazuje, da je tudi zgodovina zgodba, da je vse resnično in ni nič resnično.
Velibor Čolić je rojen v Odžaku v Bosni in Hercegovini. V Sarajevu je študiral jugoslovansko književnost, leta 1992 pa zaprosil za status begunca v Franciji. Tam se je uveljavil kot francosko pišoči literat, in tudi Sarajevski omnibus je pri založbi Goga (kjer je bil leta 2016 gost pisateljske rezidence) izšel v prevodu iz francoščine.
Objavljeno: 09.07.2018 11:04:21
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:37:04
Neodvisno od stvari, ki jih počne kot “beli mag”, je naš možak znan tudi po pesniškem daru. Kot pretanjen opazovalec človeške duše zna vrli Ildan svoje sanje zapisati v treh jezikih. V dveh posvetnih jezikih, ki ju tekoče govori, pa tudi v svetem jeziku, jeziku “tristo šestdesetih bajk, na katerih temelji prava poezija”.
Njegov prijatelj Baruh Abramović ga primerja s hodžo Nasredinom, znamenitim bajeslovnim ulemo, pravljičarjem, pesnikom in pripovedovalcem Bližnjega vzhoda. Naš Ildan pa zamahuje z roko, češ da je poezija “zgolj matematika in malce astronomije, ki ju scmariš skupaj z besedami”.
Njegovi rokopisi kažejo na pretanjeno pero, vešče metrike, svetih sur in orientalske tradicije, ki briše že tako tanko mejo med poezijo in filozofijo.
“Vse resnice,” pravi, “ni mogoče najti v enih samih sanjah. Lepota in poezija sta polovična usluga neba, inteligenca pa je dar.”