Še en dan
Žanr | družbeni roman, psihološki roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Tržič, 2011 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Klementina Logar |
Ključne besede | Fantje, Ločitev, Matere in sinovi, Medgeneracijski odnosi, Odraščanje, Razveza zakonske zveze, Smrt, Športna kariera |
"Lahko si mamin ali očkov fant. Oboje pa ne moreš biti."
Neuspešen zapit ločen moški srednjih let, Charles Benett, po tem, ko ga hči ne povabi na poroko, razočaran poskusi narediti samomor. Ko po prometni nesreči in skoku v globino iz vodnega stolpa v rojstnem kraju obvisi med življenjem in smrtjo, se mu prikaže že več let mrtva mama, ki ostane ob njem vse do trenutka, ko je jasno, da nesrečo vendarle preživi. V tej navidezno preprosti in linearni zgodbi, se nam stran za stranjo razodeva vsa tragedija pripovedovalčevega otroštva: oče čez noč ni več del družine, na odraščujočega junaka se zgrne teža očetove odsotnosti, mamine družbene stigmatiziranosti, neizgovorjenih vprašanj, bolečih prikrivanj in hlastanja za ljubeznijo odsotnega starša. Stalnica romana je materinska ljubezen, ki kljub sinovemu nihanju med sprejemanjem in zavračanjem, ostaja tista, ki zdravi fizične in duševne rane, boža in odpušča. V nenavadnem srečanju z mamo, prežetim s številnimi živo pripovedovanimi spomini, odrasli Charles spozna, česa so bile polne praznine otroštva, doživi razodetje resnice, obenem pa tudi katarzo, očiščenje vseh travm in zamer, in se šele po obračunu s preteklostjo lahko rodi v novo življenje. Delo je avtorjev drugi roman, prevedeno je v več kot 25 jezikov.
Objavljeno: 07.10.2014 07:46:05
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:22:06
Ljudje se tedaj niso ločevali. Niti enega otroka nisem poznal, ki bi to prestal. Ločitev, vsaj tam, kjer smo živeli, je bila nekaj pohujšljivega in enemu od zakoncov so pripisali krivdo. In pripisali so jo mami, večinoma zato, ker je ostala v mestu. Nihče ni vedel, kaj se je zgodilo med Lenom in Posey, toda Len je odšel, Posey pa je ostala in so jo lahko obsojali. Ni pomagalo, da ni iskala pomilovanja niti ni jokala na njihovih ramenih. In da je bilo vse še huje, je bila še mlada in lepa. Zato je ženskam pomenila grožnjo, moškim priložnost, otrokom pa nekaj čudnega. Če dobro premislite, to niso ravno odlične možnosti.