Selanska rotunda v besedi

Selanska rotunda, srednjeveška romanska kapela, stoji na samem izven vasi Selo na Goričkem. Ne le, da spada med najbolj znane in prepoznavne arhitekturne znamenitosti Prekmurja, okoli stavbe so se skozi zgodovino spletale najrazličnejše legende in pripovedke. Od tega, kako so vitezi templjarji začeli graditi krščanski tempelj do bolj ali manj tragičnih ljubezni med domačimi dekleti in vitezi ali kasneje gospodarji dvorca Matzenau v bližnjih Prosenjakovcih. Tako kot ob sleherni znameniti zgradbi, tako tudi ob selanski rotundi. Zapisane ali zgolj spregovorjene. Na natečaju založbe Volosov hram je prevladala misel, naj ljudje, ki zgradbo tako ali drugače poznajo, uporabijo svoj umetniški navdih in kapelo ovekovečijo še leposlovno. Rotunda je bila namreč vse do danes bolj domena arhitektov in umetnostnih zgodovinarjev, ne pa tudi pisateljev. Iz natečaja je nastala knjiga z naslovom Selanska rotunda v besedi. “Glavna oseba” je tako postala cerkev, o njej pa so prekmurski in drugi, večinoma že uveljavljeni avtorji, izpisali vsak svojo zgodbo. Kot že omenjeno, o bojih s Turki na tem območju, o vitezih križarjih, ki so dali zgraditi cerkev s pomočjo domačinov, o zakladu, ki naj bi bil skrit nekje v podzemlju, o ljubezni, brez katere v takšni literaturi pač ne gre, pa še dve zgodbi, ki govorita o neposredni izkušnji z rotundo v današnjih dneh. Piscem ne gre za visoko jezikovno ali literarno izpovedovanje ampak za upodobitve, ki bi znale pritegniti še kakšnega obiskovalca. Ter vse tiste bralce, ki jim je še mar za ustvarjalnost davno pozabljenih stoletij.