Serijski morilec

“Albert je bil izredno trmast človek. In radoveden. Bolj radoveden kot trmast. Odločil se je, da bo storil, kar je prav, vendar samo zato, da lahko vstopi v tovornjak. Ko se je vrnil domov, je najprej še enkrat dobro premislil, nato pa dvignil slušalko, vtipkal številko, in ko je na drugi strani zaslišal moški glas, je rekel: “Oprosti. Resnično mi je žal. Nisem ravnal prav. Šele sedaj vidim.” Zaslišal se je jok in glas na drugi strani mu je povedal, da bi bila mama, če bi bila še živa, ponosna nanj. Tudi Albertu so se orosile oči. Pogovarjala sta se nekaj časa, nato pa ga je Miha povabil na kosilo. Ko je Albert pozvonil, mu je odprl Anže, Mihov partner. Skupaj so pojedli kosilo in zakopali bojno sekiro, nato pa je Albert odšel proti domu. Ko je zavil desno na svojo ulico, je opazil, da tovornjaka ni več na njegovem parkirnem prostoru. Najprej ga je obšel bes, ko pa je prišel do verande, je pogledal proti nebu in se posmehnil: “Pa si ti le za pedre, ha?” (str.22)