Sežigalec trupel

Zgodba se začne v Pragi pred vojno, med letoma 1938/39. Manjšinski sudetski Nemci pod Hitlerjevim vplivom zahtevajo priključitev Češke k nacistični Nemčiji. O teh zgodovinskih dejstvih v romanu beremo kaj malo, zato pa je vojna odločilna za dramatičen preobrat v vedenju glavnega junaka. Glavni junak je gospod Kopfrkingl, dostojen zakonski mož, oče dveh najstnikov, sicer uslužbenec krematorija. Ženo in otroke, celo živali, kliče z vzvišenimi pridevniki, kot so nežna, nadoblačna, vse je prekrasno, fascinantno, snažno, če mu kaj ni po volji, pa kar priredi ali preimenuje. Zamenja podnapis heroju na sliki, ženo kliče z drugim imenom in tudi sam od nje zahteva isto, on ne dela v krematoriju ampak v »hramu smrti«. Ima se za človekoljuba, strašno je ponosen na to, ker ne pije, opazi vse in poskrbi za vse, za darila, dobrodelnost, družino vozi na različne prireditve in v ustanove, kjer se lahko počuti svetovljansko: v panoptikum, na boks ali razgledno točko v Pragi. Prva polovica knjige zaseda njegova vzvišena govorica o vsem in vsakomur, polna je njegovega »gobcanja«, bralec lahko refrensko sledi nastavkom bolnega uma, »utrjuje snov«. Žena v vsej knjigi mogoče spregovori dvakrat. Kopfrkingl ima primerno mrežo prijateljev, eden teh je tudi novopečeni član sudetskonemške stranke, Willi Reinke, ki v njegovo rajsko dojemanje oz. insceniranje rajskosti zaseje seme dvoma. Opominja ga, da je v njegovi krvi kapljica nemške, ki mu lahko pomaga pri drugačnem vzponu, medtem ko so žena in otroci vendar Židi. Tudi nekateri njegovi prijatelji so Židi! Kopfringl začne verjeti v moč in pomen družbene ureditve, ki naj bi se vzpostavila po zaslugi Hitlerja. Za šibke ne bo prostora, zato se odloči, da bo svojim najbližjim pomagal, da ne bi trpeli, ko bo do tega prišlo. Obesi ženo, ubije otroka, vsi so primerno kremirani. Sam se res vzpne na lestvici do direktorja sežigalnice, ima ljubic, kolikor si jih poželi, materialne dobrine, avto, vzponu še ni konca. Prikazen mu zaupa, da ga je Buda izbral za dalajlamo. V tej blodnji se ima za izbranca, res ga izberejo za sežigalca trupel v taborišču. Tam bo pred trpljenjem lahko rešil še mnogo Židov, predvsem uboge prijatelje. Pri knjigi je bolj kot vsebina zanimiv stil pisanja, ki ustvarja »mojsterinmargaretovsko« vzdušje in ki je briljantno dovršen v svoji bizarnosti, tako kot je le lahko bizarna volja do moči, kadar jo lahko opazujemo tako na robu pekla kot v tem romanu. Aktualno!