Sibirija : antituristični roman
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2024 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Nova slovenska knjiga |
Ključne besede | 21. stoletje, Antropologi, Ljubezen, Medosebni odnosi, Potovanja, Raziskovanje, Šamanizem, Samorealizacija, Sibirija |
Vsak dobi, kar potrebuje oziroma si zasluži.
Pripovedovalko Sofijo, žensko v zrelih letih, ki si prizadeva predvsem še uživati v svojem vzpostavljenem miru, po dolgem času obišče Karl, profesor etnologije na ljubljanski univerzi pred upokojitvijo, ki se je v preteklosti zanimal za sibirski šamanizem. Raziskave, ki mu je burila duha, mu nikoli ni uspelo zaključiti in s tem se je nekako že sprijaznil, ko pa njegovo izhodiščno tezo in nekatere izsledke objavi nekdanji asistent, ga to spravi iz tira, predvsem pa si želi nekatera vprašanja, ki mu po vsem pretečenem času še vedno kratijo spanec, dokončno razjasniti.
V Sibirijo sta z namenom raziskovanja s Sofijo potovala skupaj in poleg njiju še mlada knjižničarka Ada ter Gašper, mednarodno priznan fotograf. Odprava je načrtovala srečanje s šamani, ki so jih morali šele izslediti in se poskušati z njimi povezati, v načrtu pa so imeli, da se eden med njimi zaradi pristnejšega vpogleda v mistično prakso udeleži tudi seanse njihovega zdravljenja.
Kljub skrbnemu načrtovanju poti se začnejo vrstiti dogodki, ki vnaprej predvideno obrnejo v povsem nepričakovane smeri, na poti pa vsakega izmed njih doleti tisto, kar v svojem življenju najbolj potrebuje oziroma si zasluži. Potovanje jih zaradi vsega, kar se je zgodilo, v spominu neločljivo poveže za vselej, zaradi osebnih doživetij, skrajno intimnih, ki so jih nekateri deležni, pa se njihove poti po vsem doživetem povsem razdružijo. No, do enkratnega Karlovega obiska Sofije, ki pa iz razlogov, poznanim le njej (in seveda bralcu), novo vzpostavljenega reda življenj ne more spremeniti.
Roman, zapisan v jasnem, dinamičnem, gibkem slogu, bralca zaradi skrbne domišljenosti, ki vzbuja zanimanje o nadaljnjih dogodkih, nagovarja vse do svojega konca, avtorici pa uspe tudi to, da prvotno izpostavljena zgodba, katere nosilka je predvsem Ada s svojo usodo, nepričakovano naplavi še drugo, ki je Sofijina, in se od Adine, čeprav sta ključni druga za drugo in jima je skupen popoln preobrat njunih življenj, bistveno razlikuje ter odpira vzporedna vprašanja, ki pa dotično konstrukcijo vendarle presegajo.
Sibirija je prvi roman Tanje Mastnak za odrasle in napisala ga je prepričljivo.
Objavljeno: 21.05.2024 14:12:33
Zadnja sprememba: 30.05.2024 10:21:28
Nataknil si je očala in se poglobil v zapisano. Medtem je zamišljeno prikimaval.
»Kdo pa si je izmislil tale itinerar?« se je pozanimal.
»Viktor mi je povedal, da je vzel za izhodišče neki star potovalni načrt, ki ga je pripravila raziskovalna skupina arheologov iz Moskve pred kakšnimi dvajsetimi leti. Po naključju ga je našel v knjižnici. Potem sva ga malo priredila našim potrebam.«
»Res zanimivo. Po naključju, kaj? Pot je speljana, kot bi jo pripravili kar šamani sami. Ni čudno, da ste vzbudili njihovo zanimanje. Potovali ste prek tajge do stepe, od svetega drevesa po svetovni reki do svete gore, ki je simbol svetovnega stolpa. Takole ste zaokrožili in povezali vse svetove. Vaše potovanje je bilo nekakšen obred čaščenja narave. Dotaknili ste se stičišč svetov, v katere verjamejo šamani: srednjega – zemeljskega, zgornjega – nebeškega in spodnjega – podzemnega.
Zaskrbljeno sem srkala kavo. Zazdelo se mi je, da bo tole bolj komplicirano, kot sem si sprva predstavljala. Če naj bi bil že načrt nekakšen obred, ki je privabil šamane, ne da bi sama o tem sploh kaj slutila, kako naj potem nadaljujem iskanje, ne da bi razumela sistem poti, ki vodijo po tem mističnem svetu? Tolažila sem se z mislijo, da profesor fantazira, da je pod vplivom čenč, ki so v tem delu Sibirije očitno zelo priljubljene, vendar me je skrbelo. Občutek, da je bilo dejansko vse načrtovano že vnaprej, se kar ni hotel umakniti bolj racionalnim razlagam. Ampak kako? Kako vendar?!
(str. 221-222)
Zelo dobra knjiga, predvsem za ljubitelje pustolovščin.
Vsi liki so posebej opisani in z vsakim se lahko poistovetiš, branje je lahkotno in zares imaš občutek kot, da si del ekipe, ki tava po Sibirski stepi.
Zelo dobro opisana tudi čustva glavnega lika Zoje, ki dodajo čar knjigi.