Šibkost angelov : izbor kratke proze
Žanr | kratka zgodba |
Narodnost | francoska literatura |
Kraj in leto izida | Maribor, 1995 |
Založba | Obzorja |
Prevod |
Aleš Berger |
Najbolj pesniški med francoskimi pisatelji
Drobna knjižica Šibkost angelov prinaša 24 kratkih poetičnih zgodb, razdeljenih v tri sklope z naslovi Manjkajoči del, Svečana oblekca in Nanadejana. V njih Christian Bobin pripoveduje, bolje – z besedami slika – ljubezen, matere, otroke, gozd, oblake, ptice … Kot otrok 20. stoletja ne more mimo tega, da ne bi pisal tudi o sodobnem svetu industrije, delavcih in poslovnežih, a seveda na čisto svoj način. V veliki industrijski pustolovščini ne vemo, kaj delamo, in to, kar delamo, ni vredno našega časa. Industrijski svet je grozljiva pravljica za otroke, v katerem je navzočnost denarja zamenjala Božjo prisotnost v prvobitnih družbah. Boga, svetost pa najdemo v življenju samem, v smehu, samoti in takrat, ko snamemo maske.
V nizu teh kratkih zgodb in v sklepnem pogovoru s Charlesom Julietom nam avtor razkriva svoj pogled na otroštvo, odraščanje, filozofijo, branje in knjige, pesništvo, trubadurje in mistike.
Prevod dela po knjigah: La part manquante ; Une petite robe de fête ; L’inespérée.
Objavljeno: 22.04.2016 12:48:53
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:29:53
Včasih lepota razsvetli kak glas. Preprosta lepota vsakdanjika v življenju. Razbistri kri. Iz besed napravi en sam velik plamen, ki takoj zamre v svetu – kot izpodnebnik nad hladnimi, neposeljenimi krajinami. In vse je treba spet začeti. Govori umirjeno, z ljubeznivostjo premišljevalcev, z nedostopno blagostjo tistih, ki so zmerom vse počeli le po svoji všeči, sledeč v svojih dneh le lastno misel, neprevzeto, samotno misel. Njegova divjost spi v njegovem glasu. Rahlo se premika pod besedami. Njegova divjost je ob njem kot otrok, ki je tik zraven, da ga mirimo. Petdeset let mu je. To je čas, ko začne človek popisovati svoje dobrine. Kaj pomeni uspeti v življenju. Kar dobimo v svetu, izgubimo v življenju. On nima nič. Igra od malih nog, brez dobitka in izgube. Kocke tišine postavlja na bele strani. Zida gradove svetlobe, opazuje martinčke sinjega črnila. Kaj pomeni uspeti v življenju, če ne to, ta trmoglavost iz otroštva, ta enostavna zvestoba: nikoli iti dlje od tistega, kar vas zamamlja tisti dan, tisto uro. Kreniti po poti, po kateri človek stopa, da bi se izgubil. V življenju ni vajeniške dobe. Nič več vajeniške dobe ni v življenju kot izkušnje smrti. Prelom s samim sabo je najkrajša pot do sebe. Prelom z vsem svetnim in časnim.