Simbolika mitov na rimskih nagrobnih spomenikih : Šempeter v Savinjski dolini

Jože Kastelic je leta 1939 diplomiral iz klasične filologije in zgodovine starega veka, leta 1943 je doktoriral s temo Antični motivi v Prešernovem pesništvu. Arheološko pot je pričel z izkopavanji staroslovanskih in prazgodovinskih grobišč na Bledu in v Stični, vendar se je z dušo in srcem zapisal antični umetnosti. V pričujoči knjigi nam Jože Kastelic predstavi rimske grobne kapele v Šempetru iz drugega stoletja. To so bile romanizirane grobnice bogatih keltskih prebivalcev, ki sodijo med najbolj pomembne in najvišje umetniške spomenike antike v Sloveniji. Med leti 1950 in 1960 so bile rimske grobnice v Šempetru najdene, izkopane in rekonstruirane. Tovrstni spomeniki pa niso pomembni le kot umetnine kiparjev in klesarjev, ampak tudi po vsebinskih temah in sporočilih. V času njihovega nastanka, v prvih stoletjih rimskega cesarstva, so stari grški miti, nastali že v Homerski dobi, s svojimi temami postali priljubljen in razširjen način krašenja nagrobnih spomenikov in sarkofagov. Pričujoča knjiga se osredotoča na pregled in razlago teh mitov kot simbolov na nagrobnih spomenikih v Šempetru (Kastelic, 1997, 9).