Skrivni dnevnik Jadrana Krta, starega 13 3/4
Žanr | dnevnik, humoristični roman, mladinski roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 1988 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Sinji galeb |
Ključne besede | Fantje, Odnosi, Odraščanje, Velika britanija |
Jadran je junak našega časa - z vsemi svojimi vrlinami in napakami vred.
Jadran Krt je legendarni književni lik generacije X! Na novega leta dan začne s pisanjem dnevniških zapisov. Prične kot se za ta prelomni čas spodobi – z zaobljubami. Da bo pomagal slepim čez cesto, da bo obešal hlače, da bo plošče vračal v ovitke, da bo prijazen s psom… Starša imata veliko problemov sama s sabo in se zanj niti zares ne zmenita, Jadran pa veliko razmišlja, beli si glavo s stvarmi, ki se ga ne tičejo. Sam pravi, da želi postati intelektualec. Vendar je še naiven, neroden, marsikdaj narobe razume (odrasli) svet. Zapisi so polni humorja, napačnih interpretacij, ki jih razgledan bralec prepozna in ravno v tem je čar. Seveda pa se mu dogajajo tudi resne stvari. Ločitev staršev, težave v šoli, zaljubljenost in mozolji. Na srečo ima babico, dobrega prijatelja Nigela, punco Pandoro in psa. Iz zapisov se čuti angleški čas vlade Margaret Thatcher in poroke princa Charlesa z lady Diano. Dnevniki se nadaljujejo tudi v odraslo dobo (Jadran Krt pije kapučino itd.).
Prevod dela: The secret diary of Adrian Mole aged 13 3/4. Spremna beseda / Vasja Cerar: str. 171-172.
Objavljeno: 16.06.2020 18:57:03
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:41:53
“SOBOTA, 9. maj – Ob 8.30 me zbudilo glasno razbijanje po vhodnih vratih. Bil je uslužbenec elektro podjetja. Začudil sem se, ko sem slišal, da nam je prišel odklopit elektriko. Oče jim dolguje 95,79 funta. Električarju sem povedal, da potrebujemo elektriko za osnovne življenjske potrebe, kot sta televizija in stereo, toda rekel je, da ljudje kot smo mi, spodkopavamo moč cele države. Šel je k omarici s števci, nekaj delal z orodjem in veliki kazalec na kuhinjski mizi se je ustavil. Bilo je blazno simbolično. Prišel je oče, ki je skočil po časopis. Žvižgal je in videti je bil blazno vesel. Električarja je celo vprašal, ali bo skodelico čaja. Električar je rekel: ne hvala. Oče je vklopil električni kotliček. Prisiljen sem mu bil povedati.”
Str. 66