Sladke pogačice

Pesnik Tone Škrjanec je izjemen opazovalec sveta, ki nas obdaja. Že najmanjšo stvar iz življenjskega vsakdana, ki bi bila sicer spregledana, zna v duhovitem, samo njemu lastnem pesniškem slogu preliti na papir. Naše vsakdanjosti tako naenkrat niso več vsakdanje, ampak zaživijo na novo v svetu, ki mu rečemo poezija. Škrjanec piše vedno sveže, kot mladenič, čeprav je svojo prvo pesniško zbirko Blues zamaha (1997) izdal malo pred svojim petdesetim letom (pisal, ne pa tudi izdajal, je sicer že prej). Tej zbirki so nato sledile: Sonce na kolenu (1999), Pagode na veter (2001), Noži (2002), Baker (2004), Koža (2006), Duh želve je majhen in zelo star (2009), Med drevesi (2010) in zadnja v tem nizu Sladke pogačice (2015). Toneta Škrjanca lahko štejemo med pesnike, ki vse življenje pišejo eno samo knjigo pesmi, v smislu, da se njihova poetika tekom časa bistveno ne spreminja. Tudi za Sladke pogačice lahko rečemo, da od prejšnjih zbirk niso ”nič boljše, nič slabše”, ampak so isto – sladke!