Slavna medvedja zasedba Sicilije
Žanr | znanstvenofantastični roman |
Narodnost | italijanska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2021 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Pisanice |
Prevod |
Veronika Simoniti |
Ključne besede | Bojevanje, Družbeni odnosi, Fantastična bitja, Medvedi, Oblast, Pohlep, Sicilija, V mladinskem leposlovju, Vladarji |
Slavna medvedja zasedba Sicilije sodi med klasike sodobne italijanske književnosti za otroke. Napisal jo je Dino Buzzati, v slovenščino pa jo je prevedla Veronika Simoniti. Dino Buzzati je knjigo tudi ilustriral. Knjigi je priložen tudi DVD z animiranim filmom s slovenskimi podnapisi, katerega avtor je Lorenzo Mattoti. Zgodba nas popelje v Sicilijo pred davnimi časi, ko so na planinah živeli medvedje. Zgodba je sestavljena iz dvanajstih poglavij. Del vsakega poglavja je tudi kakšna stran z malo besedila, ki na kratko opiše dogajanje v poglavju. Na začetku knjige so predstavljene tudi osebe in prizorišča, kjer se zgodba dogaja. Zgodba pa gre takole. Medtem, ko kralj medvedov, Léonce, nabira gobe, mu brezvestna lovca ukradeta otroka, sinčka Tonia. Medvedje ga iščejo, najdejo in po več zmagah zasedejo dolino, kjer živijo ljudje. Po obdobju lagodnega življenja v dolini pa Léonce spozna, kako je življenje v dolini spremenilo medvede in da medvedje skupaj z ljudmi ne morejo živeti. Medvede premočno premamita moč in pohlep. Zato medvedje zapustijo vse palače in hiše, vse orožje, obleko in nakit, ves denar in se vrnejo nazaj v gore. Ob tem se vprašamo, zakaj ne znamo živeti preprostega življenja v sobivanju z naravo in zakaj nas moč in pohlep tako hitro premamita? Sta moč in bogastvo res zagotovilo za srečno življenje? Medvedje iz Sicilije so nam dokazali, da ne. Izjemna zgodba, ki nas opomni, da včasih nimamo pravega odnosa do narave in ljudi okoli sebe. Ni pa izjemna samo zgodba, ampak tudi ilustracije, prevod in animirani film. Zapeljejo nas tja, kjer bi pravzaprav morali biti.
Objavljeno: 16.02.2022 08:47:49
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:48:41
“Vendar medvedi in tudi kralj Leoncij niso vedeli, kdo so v resnici ljudje, kako hudobni in pretkani so, kakšno grozovito orožje imajo in kakšne pasti si znajo izmisliti, da ujamejo živali. In ker medvedi tega niso vedeli, se niso bali. Odločili so se, da zapustijo gore in se spustijo v ravnino.” (str. 19)