Slepi rov
Žanr | kriminalni roman |
Narodnost | švedska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2021 |
Založba | Sanje |
Zbirka |
Sanje. Roman |
Prevod |
Darko Čuden |
Ključne besede | Druga svetovna vojna, Sudetski Nemci, Zgodovina |
Odmev preteklosti reže sedanjost
Daniel in Sonja prodata lično vrstno hiško na Švedskem in v Sudetih kupita posest z vinogradom. Morda bo to rešilo njun zakon, v katerem sta se odtujila, ko sta otroka odrasla in odšla od doma. Zdaj imata propadajočo hišo, zapuščeno okolico, sta tujca na Češkem. Stara hiša ima klet. Zazidan rov v njej odkrije veliko skrivnost, ki ji sledi še umor. Daniela pridržijo na policiji, Sonja vneto raziskuje, koplje po papirjih, slikah, pridobiva informacije, srečuje zgodovino samo. Od tu naprej se vrtoglavo odvije zgodba o vojni, usodah takratnih prebivalcev mesta Königsmühle oz. Kraluvi Mlyn. In o resničnih lastnikih posestva z vinogradom. Nekateri še živijo. Bili so Nemci, bili so Čehi in bili so tudi oboje hkrati. V rovu pod hišo truplo dečka s trakom, kovancem iz nacistične Nemčije in čevlji iz češke tovarne obrne na glavo pričakovanja Daniela in Sonje po mirnem življenju. Kdo je torej bil deček, ki je umrl na tako strašnem kraju? Komisar, zadolžen za primer, daje odgovore, ovite v mračne skrivnosti. Sonja z neumornim raziskovanjem, spraševanjem in brskanjem po starih dokumentih in iskanjem še živih prič pride do zgodovinske resnice. Slepi rov je prikaz brutalnosti človeka v vojnem času, ko je treba samo preživeti in nič čutiti. Je odlična zgodba, ki preplete zgodovino in sedanjost. Je roman, ki na podlagi poskusa ponovne revitalizacije zakona Daniela in Sonje odkrije mnogo hujše, črne in strašljive reči in dogodke iz preteklosti, zaradi katerih postanejo sedanje težave zakoncev skorajda banalne.
Objavljeno: 05.10.2021 10:03:08
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:47:15
“On je ležal v rovu,” sem nadaljevala, “a drži? Vi trije ste se igrali tam spodaj. Se je pisal Ludvík Blau? Če veste, kaj se je zgodilo, povejte, zdaj je pokopan in nobenemu ni več mar zanj, a vam bo kaj hudega, če mi poveste?”
Zmotila sem se. Bilo je hudo. Obrazne mišice mu je zategnilo, zaječal je.
“Pomagal sem mu. Samo to sem naredil.”
Potem je zajokal, suh jok je sekal njegovo pripoved.
(str. 211)