Slišal sem, kako trava raste
Žanr | spomini |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 1990 |
Založba | Mladinska knjiga |
Žanr | spomini |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 1990 |
Založba | Mladinska knjiga |
Če si zaželite nekaj človeško toplega branja, posezite po Partljičevih otroških spominih. V knjigi opisuje svoje življenje v Pesnici na Štajerskem. Pisatelj izrisuje povojno agrarno reformo ter politične razmere na način, ki ga večina pozna že iz njegovega najbolj znanega dela “Moj ata, socialistični kulak”. Z bridkim humorjem in brez sprenevedanja predstavi svoje življenje v petčlanski družini z mamo gospodinjo, očetom železničarjem, sestro in bratom, selitve, težko delo, šolske prigode in hudomušne družinske dogodke ter domišljijo, ki je že takrat bogatila Tonetov vsakdan. Menda toliko, da je želel prijeti sonce ali luno, videval povodnega moža ali slišal rasti travo. Dotakne pa se tudi današnjih dni, ko je oče že rajni, njegove čebele pobezljane in mu sodobna Pesnica ni več ljuba.
Objavljeno: 19.04.2017 20:04:07
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:33:41
Zakaj pa sem se prav danes, ko ležim na pogrnjeni postelji v sobi nekega tujega hotela, spomnil na naše hiše, ne vem. Morda je kriv dež, ki škreblja na okno. Morda je tu vse tako tuje, da se človek nehote spomni na nekaj domačega, svojega, pozabljenega… Kakor je pisal Cankar o svojih izbah, tako bi jaz o naših hišah: Spominjam se na naše hiše s toliko prisrčnosti, kakor na svoje prijateljice in ljubice…