Slovenec v službi F.B.I. in druge zgodbe ameriških Slovencev

Andrej Kobal nam v svoji knjigi ponuja življenjske zgodbe naših rojakov v Ameriki. Nekatere uspešne, druge manj ali pa celo tragične. Pripoveduje, kako so prišli v Ameriko, kako so se znašli, si poiskali delo, se nastanili, ustvarili družino in kako so se vključili v življenje v novem svetu. Ob tem pa je, vsaj večina, skrbno negovala svoje slovenske korenine in se povezovala preko cerkvenih občestev in raznih društev. Društva so jih družila, jim nudila toplino nekdanje domovine in jim dajala občutek pripadnosti.
Naslovna zgodba govori o Matiji (Matthew, Matt) Cvetiču (1909-1962), ki je pod imenom Bob Stanton delal za FBI. Oče in mati sta iz Bele krajine konec 19. stoletja prišla v Ameriko, v Pittsburg in Matija, eden od dvanajstih otrok, je tako otrok druge generacije. Vse svoje otroke sta starša vzgajala v verne, zavedne Slovence pa tudi v naklonjenosti in pripadnosti novi domovini. Štirideseta in zgodnja petdeseta leta so bila čas druge svetovne vojne in takoj zatem hladne vojne med velesilama. Amerika je v paničnem strahu pred komunizmom preganjala vse, ki so samo nakazali simpatije do tega sistema. V tem je videl nevarnost za svojo domovino tudi Matija Cvetič, ki se je ponudil na voljo državi in vstopil v vrste FBI. Špijonaža, kontrašpijonaža, več kot deset let je Cvetič, ki se je na ukaz FBI zapisal med komuniste, zbiral podatke, dokumente in jih je predajal vladni službi. Vstop v stranko ga je oddaljil od staršev, bratov in sester, izgubil je tudi svojo družino, dobro plačano delo, kajti biti komunist je bila največja sramota in nevarnost za državo. O njegovem delovanju so napisali knjige, celo stripe in v Hollywoodu posneli film.
Tudi ostale zgodbe (Brat Silvester, Bud, Očiščen in ozdravljen, Sreča v nesreči, Frank in Helena) opisujejo, kako so se naši izseljenci znašli v tujem svetu. Prvi generaciji sledi že druga, ki je že dobrostoječa in poameričanjena.